Tanja Žagar se je stepla s sošolcem

"Starša sta me na šolo odlično pripravila, zato sem ta pomemben dan komaj čakala. Veliko smo se pogovarjali in rekla sta mi, da bom od zdaj naprej tudi jaz hodila v službo, ki sicer ne bo prinašala denarja, ampak veliko znanja. In da bo moja služba prav tako pomembna, kot je njuna. In lahko si predstavljate, kako dobro se mi je to zdelo. Jaz pa v službi. Še zdaj se spomnim, kako pomembno sem se počutila (smeh). In res je prišel prvi 'šolsko-službeni' dan. V moji takrat najljubši roza barvi od pete do glave sem zakorakala v to ogromno hišo. Sprejeli so nas v telovadnici, kjer so pred nami stale tri učiteljice. Začeli so nas razvrščati v razrede. Meni pa je takoj postala všeč ena od teh treh učiteljic, ki je bila nasmejana, prijazna in še tako lepa. In sem svoji mami na uho rekla: "Mami, jaz si pa globoko v srčku želim, da bi me učila tista lepa učiteljica!" In čez nekaj trenutkov pokličejo moje ime in res je prav ta lepa učiteljica postala moja razredničarka. Veselje je bilo nepopisno. Seveda se spomnim tudi krofov, ki smo jih zatem pojedli v učilnici. Ker hrane pa Žagarjeva ne pozabi! Skratka, od prvega dne sem zelo rada hodila v šolo, saj sem se dobro počutila," nam je prvi šolski dan opisala priljubljena Tanja Žagar.

"Vsa leta sem uživala v slovenščini, glasbi, likovnem pouku, malo manj pa sem bila navdušena nad matematiko in fiziko. Sicer sem bila vestna učenka, ki ni povzročala kakšnih velikih težav, a vendar sem bila zelo, zelo živahen otrok. Tako sem dobila že v prvem razredu prvič zapis v dnevnik, ker sem na sprehodu na ljubljanski grad splezala na drevo, drugič pa zato, ker sem se med odmorom stepla s sošolcem, ki me je razjezil. Seveda je prišlo poročilo z menoj v knjižici tudi domov k mojim staršem. A ker sem jima vedno zaupala, sem jima tudi to kar sama hitro pokazala. In smo se lepo pogovorili, naredili analizo in stvar je bila rešena. Od takrat nisem več tepla sošolcev (smeh)," dodaja Žagarjeva.

"Tudi svojega prvega cveka se spomnim. Dobila sem ga pri angleščini. Ker sem imela sicer lepe ocene, je bil to zame šok. In sem se prijokala domov ter takoj zlila svojo žalost očetu. On pa me je pogledal, me objel in rekel: "Tanja, zaradi enega cveka se pa res ne bomo sekirali. To pa res ni konec sveta. Tudi kakšen cvek se mora zgoditi. Ti boš to z levo roko popravila. To me sploh ne skrbi!" Nato me je z motorjem odpeljal na izlet in odšla sva na sadno kupo. Tega ne bom nikoli pozabila! Zame je bila to največja spodbuda in seveda sem to negativno oceno res z levo roko tudi popravila. Mislim, da je bil ravno to, da sem imela doma takšno podporo, velik razlog, da sem tako rada hodila v šolo, saj sem staršem vedno lahko vse povedala," je zaključila Tanja.