Stand up na japonski način

V dobri uri je Katsura občinstvo, v katerem je bil tudi japonski veleposlanik z ženo in kar nekaj študentov japonščine, nasmejal s pripovedovanjem o Japoncih (v deželi vzhajajočega sonca živi že 15 let) – njihovi obsedenosti s fotografiranjem, ki se ji ne morejo upreti niti med rakugo, njihovi mestoma pretirani vljudnosti in na drugi strani kritiziranju, posebnem osaškem narečju, podobnosti med angleškim in japonskim jezikom in nekaj zgodbami. Obiskovalce je najbolj navdušil s tem, ko je v roke prijel harmoniko in zaigral ter po slovensko in japonsko zapel tudi pesmi Mi se mamo radi ter Jaz, pa ti, pa židana marela ... Na odru se mu je pridružila tudi žena, ki je občinstvu podrobneje predstavila rakugo.

Stand up po japonsko je bil všeč tudi glasbenici Simoni Vodopivec Franko. "Sunshine je bil perfekten. Super je, ker mi poznamo naš stand up, ta je pa malce drugačen. Odlično! Pa tudi odziv občinstva je bil zelo dober. Vesela sem, da je bilo toliko ljudi," nam je povedala Simona, ki se je predstave udeležila na vabilo Sunshina, saj njen mož Jure veliko dela z Japonci.

Katsura Sunshine nam je po predstavi povedal, da se je z rakugo srečal povsem po naključju. "Bil sem v svoji najljubši restavraciji v Jokohami. Enkrat na dva meseca so imeli rakugo. Lastnik me je povabil, naj si ga pridem ogledat in takoj, ko sem videl, za kaj gre, sem si rekel: 'O, moj bog, to moram poskusiti!' V hipu me je privleklo," nam je zaupal trenutno edini zahodnjak posvečen umetnosti tradicionalnega japonskega pripovedovanja zgodb, ki se s tem profesionalno ukvarja sedem let.

Vajeništvo je bilo sicer precej naporno, saj traja tri leta brez enega samega prostega dne. Opravljal ga je pri rakugo mojstru Katsuri Bunshiju VI. Moral se je držati strogo določenega urnika. Skrbeti je moral za mojstrovo domovanje, čistiti in prati njegovo perilo, pripravljati in zlagati njegov kimono in nositi njegove torbe. Poleg tega v tem času ni smel kaditi, piti in hoditi na zmenke. Od mojstra se je učil tako, da ga je opazoval pri nastopanju in ga imitiral. "Ta del je bil kar težak," nam je povedal Katsura, na naše vprašanje, kaj mu je bilo najtežje, pa odvrnil, da samo trajanje vajeništva, v času katerega nase ne smeš gledati kot na človeško bitje. Ime Katsura Sunshine mu je dal mojster. "Katsura je njegov priimek, vsakemu vajencu pa da mojster še ime. Na ta način postanem del njegove pripovedovalske družine," nam je razkril Katsura.

In na podlagi česa se odloči, katere zgodbe bo povedal obiskovalcem? "Ko pridem na oder, preučim občinstvo. Poskušam ugotoviti, katere zgodbe bi jim bile všeč," nam je zaupal mojster rakuga in sodeč po odzivih občinstva mu je to več kot uspelo.

Kljub temu, da je v občinstvu sedelo kar nekaj njegovih sorodnikov, pa treme ni imel. "Nikoli nimam treme. To je moja služba. To počnem vsak dan, tako da … Tudi dejstvo, da so bili danes v dvorani moji sorodniki, name ni vplivalo v tem smislu. Če se smejejo, sem vesel, če se ne, pa vem, kje živijo," nam je v smehu dejal Katsura, ki je bil nad odzivom občinstva zelo navdušen. "Izvrstna izkušnja. Kakšen lep debi. Edino, kar obžalujem je, da predstave nisem izvedel v slovenščini. Naslednjič jo bom," obljublja Katsura. Slovenščina mu gre sicer precej dobro. Nazadnje je bil pri nas pred 16. leti, pred tem pa še enkrat. "Obožujem Slovenijo. Počutim se, kot da je to moj dom," nam je še dejal Katsura, nato pa začel peti: "Slovenec sem, Slovenec sem ..."