'Še celo smučarski skoki zaostajajo za priljubljenostjo skokov čez plot'

Jovanovićev popravni izpit

Dramatik in režiser Dušan Jovanović je Ano Karenino na oder ljubljanske Drame postavil že januarja 2006. Tokratno uprizoritev je po lastnih besedah vzel za popravni izpit. "Zmeraj je lažje, če drugič delaš, saj poznaš materijo, poznaš praznine, poznaš probleme, veš, kje si ga polomil itn. in vidiš neke druge možnosti. To je v bistvu popravni izpit zame. Zdi se mi, da sem tokrat naredil veliko bolj intimno predstavo. Prva je bila razkošna, spektakelska freska. Ni prikazovala samo zakonoloma in ljubezenske avanture, ampak tudi dobo, epoho. Zdaj smo pa vse to fokusirali na intimo, na ljubezenski trikotnik," nam je po premieri razkril Jovanović, ki je tako v prejšnji kot v tokratni uprizoritvi glavno vlogo zaupal Poloni Juh. "Seveda sem hotel imeti njo. Zelo vesel sem, da sem imel priložnost spet z njo sodelovati," nam je dejal Jovanović. Veliko pohval pa je namenil tudi drugim igralcem. "Igralci ljubljanske Drame so elitna formacija, elitna četa slovenskih igralcev. To je v bistvu edini slovenski Hollywood, kar ga imamo. Sodelovanje s tako kvalitetnimi igralci je zato čisti užitek," nam je dejal Jovanović.

Polona Juh: Družba se je spremenila, a še vedno ne dovolj

Poloni Juh je bilo v drugo stopiti v čevlje Ane Karenine zelo zanimivo, saj se ji je zdelo, da je bilo to lahko zaradi prve izkušnje bolj poglobljeno. "Zdi se mi, da sem v desetih letih morda tudi na drugi način ozrelila. Morda sem skozi druge predstave in skozi svet doživela neka nova spoznanja – tudi, kar se tiče emancipacije na splošno – kateri koli vrste. Zelo zanimivo se mi je bilo ukvarjati z 19. stoletjem in takratno žensko – kako je bila takrat zatirana, kako je imela v bistvu zavezane roke, še zlasti, ko je želela ljubiti, kogar koli je hotela. Takrat so imeli dogovorjene poroke. Še danes jih imamo, samo da zdaj verjetno ni več tako hermetično, kot je bilo v tistem času. Družba se je spremenila, a še vedno ne dovolj. Ženska mora v današnjem času še vedno biti zelo dobra mama itn.. Verjetno je zelo na hiter način obsojena, če se zaradi kakšnih okoliščin mora zgoditi, da zapusti otroka. To ženski ni dovoljeno. Zdi se mi, da smo ženske na neki prefinjen način še vedno v neki senci, kar se tudi vidi v družbeno-političnem svetu, v naši deželi in tudi v deželi onkraj nas. Upam, da se bo to spremenilo z mlado generacijo in da bo mlada generacija našo predstavo lahko zagledala v tem pogledu, da je ta trenutek zelo potrebno dopustiti pravico do svobodnega odločanja, pravico do ljubezni vsakomur. Pomembna je pravica do stališča, da ima človek lahko svoje stališče, ne le ženska. Upam, da se bo kaj spremenilo, da lahko naša predstava seže ne samo intelektualno, ampak tudi čustveno, da je to preveč hudo in preveč grozno na tem svetu. Konec koncev nam ostajajo neki odnosi, saj drugega nimamo," nam je dejala Polona.

Polona je v pripravah na predstavo zelo uživala

Igralka nam je dejala, da se je ekipa zelo lepo ujela. "Dušan Jovanović je bil moj profesor na Akademiji. Od tega je zdaj že veliko let. Zdaj sem po dolgem času z njim znova delala in moram reči, da sva tako lepo delala, kot že dolgo ne. Tako je miren. Tako je razmišljujoč. Je osebnost, od katerega se lahko učiš, od katerega lahko srkaš. Prepoln je res pravih modrosti, ker je razgledan, ker je poln nekih izkušenj. Vidi se, da je bil akademski profesor in da zna marsikaj izredno lepo artikulirati, pripovedovati, hkrati pa je izredno nazoren, ko delaš z njim. Zna recimo povedati, zna delati z mano kot z igralko. V tej postavitvi smo imeli drugega Karenina Matjaža Tribušona in mladega Vronskega Klemena Janežiča. Z obema sem izjemno rada sodelovala. Moram reči, da so se v drugo odprli neki drugi svetovi. To je še en dokaz, da v resnici gledališče vse vleče samo iz človeka ven, iz njegovega sveta. Ko se srečaš z drugim igralcem, se srečaš s popolnoma drugim svetom. Jasno se ti na ta svet odzoveš drugače. Moraš se odzvati drugače. Če se ne bi, bi to pomenilo, da nismo občutljivi, da nismo dovolj rahločutni, da ne prepoznavamo dovolj senzibilno stvari okrog nas. Tudi z drugimi je bilo zelo lepo. Maja Sever je recimo z nama s Klemenom delala tango, ker ga pleše. Z Barbaro Žefran še nikoli nisem delala. Tukaj sva se srečali. Navdušena sem bila nad njeno bližino, nad njeno neko blazno lepo prisotnostjo in ravnanostjo do gledališča. Tudi vsi ostali so bili super," nam je dejala Polona.

Klemena je med pripravljanjem predstave še posebno navduševal Jovanović

Klemen Janežič, ki v priljubljeni slovenski serji Usodno vino igra Martina Rozmana (od ponedeljka do nedelje si ga lahko v ponovitvah prve sezone na POP TV ogledate ob 18. uri, na voljo pa je tudi na VOYO, že spomladi pa na male ekrane prihaja druga sezona) nam je dejal, da je bilo predstavo zelo zahtevno delati. "Bilo je malo časa, poleg tega pa je bila ekipa zelo nova. Polona je to že prej igrala, sicer pa je bila ekipa dosti nova. Da takšni odnosi na odru delujejo živo in verjetno, se je potrebno spustiti v neke globine … Bilo je zahtevno, ampak zdaj smo na cilju," nam je dejal Klemen, ki ga je med pripravljanjem predstave še posebno navduševal Jovanović. "Če njega še niste videli igrati, ne veste, kaj je pravi teater in prava komedija," nam je zaupal igralec, ki je tokrat z Jovanovićem sodeloval prvič. "Dušana seveda poznam že od prej, saj je živa legenda našega gledališča, pa ne samo našega, ampak celotnega Balkana. Neverjetna izkušnja, od katere sem definitivno odnesel veliko," nam je razkril Klemen. 

Predstava je navdušila občinstvo

Sodeč po odzivih občinstva, so od predstave veliko odnesli tudi gledalci, saj so ustvarjalcem po koncu namenili dolgotrajen aplavz, Polona Juh pa je prejela tudi nekaj vzklikov: "Bravo!"

Predstava je bila zelo všeč tudi igralki Vesni Slapar: "Ana Karenina je velika predstava in velika vloga. Krasna predstava! Super!" nam je dejala igralka.

Z odzivi občinstva pa so bili zelo zadovoljni tudi ustvarjalci predstave.

"Občutek imam, da so odzivi zelo dobri, a to mi morate vi povedati, ne jaz," nam je dejal Jovanović. Klemena in Polono pa so prijetno presenetili tudi odzivi dijakov (roman Ana Karenina je snov letošnje mature). "Mi smo imeli dve predstavi bolj za dijake in današnjo premiero. Moram reči, da so odzivi zelo dobri. Tudi dijaki, ki imajo to na maturi in bodo v večini gledalci te predstave, so bili nenormalno prisotni. Spremljajo, odzivajo se. Seveda je bilo več smeha kot danes na premieri, kar je tudi vedno dobrodošlo," nam je dejal Klemen. Polona meni, da je občinstvo zelo dobro gledalo predstavo. "Začudila sem se, da dijaki tako dobro spremljajo. Morda sem pričakovala drugačen odziv glede na to, kako je bilo 15 let nazaj, ko smo za dijake igrali predstavo Romeo in Julija. Spominjam se, da vzgoja srednješolcev morda ni bila tako dobra kot je danes. Zdi se mi, da jih zdaj veliko bolj pripravljajo, da so veliko bolj spoštljivi, da znajo bolje spremljati gledališče. Mislim, da se prej tudi veliko pogovarjajo. Je pa res, da je to tudi maturitetno čtivo in ga morajo poznati. Morda jih zaradi tega bolj zanima. Mislim, da je za njih dobro, da vidijo vse te družinske odnose in kam ti družinski odnosi potem sežejo tudi v neki družbeno-politični kontekst. Vsak ima verjetno neko izkušnjo v nekih momentih, ko je ozkogled, ozkomiseln, ozkosrčen. Družba je na neki način še vedno rigidna. Ženska mora še vedno vedeti, kako se obnašati v družbi. Žal je še vedno tako, da je ženska manj plačana za isto delo. Če pomislim na to, da je v nekih konzervativnih družbah, kot je Švica, ženska dobila volilno pravico šele leta 1976, v Savdski Arabiji šele letos, se mi zdi, da gre morda res to bolj počasi. Mislim, da je zelo pomembna vzgoja, kakšen zgled imamo doma že v odnosu moškega in ženske. Zdi se mi, da je to najbolj pomembno. Tega pa se jasno ne da spremeniti. Veliko je duhovno invalidnih osebnosti, ki se zaradi tega verjetno ne morejo spremeniti, ko zrastejo v odrasle osebe," nam je dejala Polona.

Znani obrazi imajo na prešuštvovanje različne poglede

Glede na to, da je pomembna tema romana tudi žensko prešuštvo, nas je zanimalo, kako nanj gledajo naši znani obrazi – pa tudi, če so se sami kdaj znašli v tovrstni skušnjavi.

"Mislim, da smo vsi krvavi pod kožo. Marsikomu se to lahko zgodi. Kako pa potem v življenju to spelješ naprej, je pa tvoja odločitev in tvoja vest," meni Vesna, ki se sama nikoli ni znašla v tovrstni skušnjavi. Igralki se sicer zdi, da je ženskam v primerjavi z 19. stoletjem dandanes po eni strani mogoče lažje, saj je stigmatizacija tega, da gre zakon narazen, toliko manjša, čustva, ki jih doživlja ob tem pa so po njenem mnenju zelo podobna kot takrat.

"Obožujem prešuštvo!" nam je dejal Jovanović, na vprašanje, kako je s tovrstnimi skušnjavami zdaj, pa odvrnil: "V teh letih bi želja bila, možnosti so pa manjše." Režiser in dramatik sicer meni, da je prešuštnicam dandanes absolutno lažje. "Danes je to nacionalni šport. Ženski in moški šport številka ena. Ni drugega športa, ki bi bil bolj pomemben od tega. Še celo smučarski skoki zaostajajo za priljubljenostjo skokov čez plot," meni Jovanović.

Za Klemena pa je prešuštvovanje na črnem seznamu. "To je stvar, ki mi ne odgovarja oziroma sem glede tega zelo strog. Predstava sicer ni toliko o prešuštvu kot o neki ljubezni, ki te zavede v to. Meni se zdi, da če se nekdo res zaljubi v nekoga, ga moraš spustiti. Drugače nima smisla. Nobeden ne želi biti v nesrečni zvezi. Tu je pa družba, politika, zakon, vera, ki to zapoveduje," pravi Klemen. Glede lastnih izkušenj pa nam je dejal naslednje: "Če sem v neki resni zvezi, se trudim za to zvezo. Če ta zveza dobro funkcionira, potem sploh ni nobenega problema. Če ne, si pa seveda bolj odprt za to. Zaenkrat mi to kar dobro uspeva," nam je dejal Klemen. Igralec sicer meni, da je prešuštnicam dandanes v primerjavi izpred 200 let po eni strani veliko lažje, še vedno pa se mu zdi, da so ženske, predvsem pa punce, podrejene nekim merilom družbe. "Veliko smo se pogovarjali o tem. Seveda je ženskam zdaj lažje. Konec koncev lahko vzameš otroka, greš na sodišče in se ločiš. Ljudje na to ne gledamo več tako smrtno resno. Se mi pa zdi, da je v ženski samopodobi nastal problem. Emancipacija je prinesla volilno pravico in druge stvari, vseeno pa so ženske, predvsem pa punce, podrejene nekim merilom družbe, ki vse stiska v neki kot. Ne takšen kot pred stotimi leti, ampak zelo podoben. Obremenitev je dosti podobna. Tebe lahko dandanes nekdo fotografira, pokomentira, spljuva, negira in tega se vsi bojimo. Tudi moški. Ženske, predvsem pa mlade punce pa se mi zdi, da stremijo k nekim idealom, v katerih pravi moški in pravi fantje v bistvu ne vidimo smisla," nam je še dejal Klemen.

Polona se je sama znašla v tovrstni skušnjavi, zaradi nje pa je tudi zapustila človeka, s katerim je živela. "Bila sem v takšni skušnjavi, a to je bil neki katapult. V tistem momentu, ko se mi je to zgodilo, sem se razšla z moškim, s katerim sem živela," nam je povedala Juhova. Sicer pa prešuštvovanju ni naklonjena. "Že sama beseda prešuštvo ni v redu. Če se dva človeka med seboj zmenita, da bosta živela v takšnem zakonu ali pa v takšni povezavi, da imata lahko tudi druge partnerje, potem je s tem vse v redu. Čim pa s tem prizadeneš drugega, ne da bi on vedel, pa to v redu, saj se mi zdi, da je edino, kar imamo neki mir in zaupanje. K temu vsi stremimo. K nekim lepim odnosom. Sem pa mnenja, da se je ob takšnih skušnjavah treba vprašati, kakšno je razumevanje s partnerjem, s katerim živiš. Verjamem, da veliko ljudi pride v neke osebnostne krize v nekih določenih obdobjih. Menim, da se je v tem primeru boljše raziti in biti v dobrih odnosih, ker enostavno nima smisla. Mislim, da je drugi človek vreden spoštovanja, ki je v tebi," je prepričana igralka. Za Ano Karenino sicer ne misli, da je prešuštnica. "Njej se je zgodil dogovorjen zakon. Ona se od tega ni mogla odtrgati, ker ji Karenin ni dal razveze. Zaljubila se je. Njena osebna odločitev je bila, da preko Vronskega, preko te ljubezni, ki je še nikoli v življenju prej ni srečala, ker je bila premlada – Karenin je bil 20 let starejši od nje – izpolni sebe. A to je lahko metafora na marsikaj. Denimo na žensko v današnjem času, ki se karierno ne more izživeti. Tudi to. Zdi se mi, da ne smemo gledati samo na prešuštvo, ampak na žensko na splošno - kaj so njene potrebe. Ženski ni treba samo skrbeti za dom in družino, če je jasno to ne veseli, ima pravico, da naredi kakšne druge korake, da se osamosvoji. Mislim, da je bilo takrat zelo težko ženskam. Mislim, da so bile bolj okras moškemu. Tudi danes so tako ekonomsko zgrajene družine, kjer so ženske enostavno okrasje in se včasih tudi ne morejo oddaljiti ali razvezati od svojega moža, ker same ne bi mogle preživeti," nam je še dejala Polona.