''Vedela sem, da bo prišel trenutek, ko bom rekla - Dovolj mi je! In res je prišel. Zdaj! Dovolj mi je skrivalnic, pretvarjanja, da je vse v najlepšem redu in točno tako, kot mora biti. Ker temu ni tako. Ni res. Ravno nasprotno. Vse je na glavo. Vse je narobe. In čisto nič ni tako, kot bi moralo biti,'' je Rebeka Dremelj, ki se je še nedolgo nazaj borila za starše otrok obolelih za rakom, dajala vse od sebe, zbirala denar na sto in en način, da bi jim le lahko kako pomagala, zapisala na Facebooku, kjer je nadaljevala s priznanjem, da bije bitko z rakom na ščitnici.
''Zbolela sem za rakom. To sedaj povem na glas. Zmanjkalo mi je izgovorov, kje sem, kdaj se vidimo, kje imam kakšen nastop, čemu imam prevezo na vratu in predvsem, kaj sem delala na onkološkem oddelku. Vsem sem lagala. Za nekoga sem bila na dopustu, za spet drugega, sem zbolela za gripo … Izmišljam si zgodbice že več kot mesec dni in živim v strahu, da me ne bi dobili. Halo? Dobili kaj? Počutim se, kot da sem vpletena v kriminalno dejanje, ki ga moram na vsak način skriti pred svetom. Vsem svojim sem zabičala, da nikomur, nikoli in nikdar ne smejo povedati. Celo svoji lastni materi, ki me je v solzah prosila, da bi povedala samo eni prijateljici, sem dala jasno vedeti, da absolutno ne. In zdaj sem prišla v fazo, ko se sprašujem - zakaj hudiča pa ne? Sem si zaslužila živeti tako zlagano življenje? Sem morda naredila kaj narobe? Ne. Le zbolela sem. Včeraj se je to zgodilo njemu, danes se je meni, jutri se lahko tebi. Upam, da ne, ampak lahko se. Tudi sama sem bila prepričana in preveč zavarovana sama vase, da mene pa kaj takega res ne more doleteti. Uf, priletelo je nazaj kot bumerang,'' je nadaljevala Dremljeva in povedala, kako je prijateljici stala ob strani, ko ji je umrl oče.
''Prijateljici je pred časom umrl oče za rakom. Bilo mi je zelo hudo. Zaradi nje. Nisem vedela, kako naj ji pomagam, da prebrodi to izgubo. Spet drugi se oče bojuje za rakom. Vsake toliko sem se spomnila kaj, da sem jo spravila v dobro voljo, jo vsaj malo nasmejala. Ne vedoč, da ta ista stvar, le na drugem mestu raste tudi v meni. Veliko sva se pogovarjali o tej 'zveri'. Vsak dan znova pametovali, kako moramo spremeniti način življenja, ki ga živimo. Pa smo ga res? Ne, dokler te telo samo ne udari po glavi in ti reče - če se ne boš ustavil ti, te bom ustavil jaz.''
Dremljeva, mamica dve leti in pol stare hčerkice Šajane, je že uspešno prestala operacijo, pri kateri so ji odstranili ščitnico. Hkrati je v svojem slogu malo za šalo, malo zares dodala, da je zaradi tega zagotovo pametnejša, modrejša in zrelejša. Čaka jo sicer še zanjo najhujša preizkušnja – terapija z radioaktivnim jodom in posledično 10-dnevna karantena, kar pomeni, da bo morala biti stran od hčerkice in ljudi, ki jih ima rada.
Rebeka ostaja optimistična in je prepričana, da jo bo odsotnost od otroka in družine samo še okrepila. V sredini maja bo končno vse za njo in takrat bo začela pisati nov list v svojem življenju.
''Pred leti sem naredila pesem z naslovom Nepremagljiva. In danes jo pojem sebi in vsem tistim, ki ste v podobnem, ali celo istem filmu, kot sem jaz. Vem, čutim, da se je ta izkušnja zgodila z razlogom. Morda zato, da s svojimi izkušnjami komu pomagam, morda zato, da na stvari, ki so se mi do sedaj zdele samoumevne, začnem gledati z veliko večjo mero spoštovanja … Ne vem. Čas bo pokazal svoje. Vem samo nekaj, da od tega trenutka dalje živim svobodno, brez pretvarjanj, brez olepševanj. Živim tako, kot se meni zdi prav in ne tako, kot drugi mislijo, da bi morala živeti. Prijatelj mi je nekoč rekel – Moj svet, moja pravila! Od danes naprej bo izključno temu tako! Moj svet, moja pravila!!! Vdihnem globoko, pritisnem OBJAVI in končno zaživim svobodno! Vem, da se kmalu spet vidimo na kakem špilu. Morda že poleti. Do takrat pa bodite zdravi in poslušajte svoje telo. Jaz ga nisem in časa žal ne morem zavrteti nazaj,'' je zaključila svoje sporočilo.
