Podarjeno rožo vrgla ob tla

"Hodila sem na OŠ Šmartno pod Šmarno goro. Prvega šolskega dne se spomnim – poznala sem samo sosedo Mojco. Zame je bil to velik dan. Dobili smo kresničko ter rumeno rutico. Pogostili so nas celo s kosom torte. Vsak konec poletja, ki sem ga vsakič preživela na otoku Krku, sem se veselila začetka novega razreda. Nakup zvezkov, flomastrov, peresnic in drugih pripomočkov me je na začetku leta zelo motiviral ... In tudi pouk sem komaj čakala. No, ta zagon je po 14 dneh nekako izginil," zaupa mična plesalka Andreja Vakselj, ki je vsako leto znova naredila tudi načrt o sprotnem učenju, pa tudi ta ni dolgo obstal. "Vseeno sem šolo rada obiskovala, predvsem zaradi prijateljev in simpatije, ki sem jo imela kar nekaj let."

Kaj pa plonkanje pri kontrolnih nalogah? "Plonkali v osnovni skoraj nismo, šlo je bolj za prišepetevanje in prepisovanje. Se je pa konkretno začelo v gimnaziji, a jaz nisem bila ravno talent v tem, so me skoraj vedno dobili (smeh)." Kljub temu je bila članica Kazine kar vestna učenka, saj je prvi cvek pokasirala šele proti koncu osnovne šole, a je oceno kljub precej načetim živčkom hitro popravila. Ko beseda nanese na predmete, pravi, da je do petega razreda oboževala spoznavanje narave in družbe ter seveda športno vzgojo.

"V gimnaziji pa je bil moj najljubši predmet začuda matematika, saj mi je bilo všeč, da se mi ni bilo treba 'piflati', ampak si lahko z logiko reševal naloge." Tudi zanimivih prigod med guljenjem osnovnošolskih klopi ni manjkalo. "Prigoda, ki se je najbolj spomnim, se je pripetila v drugem razredu, ko mi je moj sošolec Žiga, ki sem mu bila verjetno takrat simpatična, pred vsemi sošolci poklonil rožo v lončku. In ker pri tej starosti še ni bilo toliko in, da si nekomu všeč, sem od jeze in sramu vrgla to rožo ob tla, da se je razbila. V isti sekundi mi je bilo žal in sem se mu opravičila."