'Narediti eno takšno predstavo, verjemite mi, to ni hec'

Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega so prikazali družinsko božično igro, podžanr meščanske drame, ki govori o sodobni urbani družini, dogajanje je postavljeno v meščansko stanovanje na predvečer božičnega večera. V družinsko intimo (mlad par, tašča in družinski prijatelj) po spletu okoliščin vstopi tujec, ki s svojimi precej radikalnimi pogledi na svet razburka okolje, v katerega vstopa.

Predstavo, ki je nastala v koprodukciji s SSG Trst, je režiral mlad režiser Juš A. Zidar. V njej igrajo Jure Henigman, Maruša Majer k. g., Judita Zidar, Boris Ostan, Jaka Lah/Tadej Pišek in Živa Selan AGRFT.

Glava družina je Albert, ki ga igra Jure Henigman. ''Albert je tipični predstavnik današnjega levičarja, ki ima trdna prepričanja in stališča v smislu odprtosti, ampak zelo težko ukrepa. Zelo veliko problemov ima s tem, da kar koli aktivnega naredi, da bi spremenil to, kar ga moti. Se mi zdi, da je to en znak tudi mogoče današnje levice, da je to malo kritike tega,'' je za 24ur.com o svoji vlogi povedal Jure, ki ima za taščo v predstavi Judito Zidar. Ta pravi, da je njen lik Corinne napisan precej tipično.

Kot zanimivost naj vam razkrijemo, da se igralci v predstavi ne prelevijo samo v like, ampak so hkrati tudi pripovedovalci zgodbe.

''To je zahtevno in je posebna tehnika, ki sicer ni neznana v gledališču, to so že prakticirali. Je pa res, da smo mi poskušali še tretjo plat nekako odpreti, tako da smo iskali čisto novo pripoved oziroma novo metodo in mislim, da smo jo tudi našli. Mogoče se bo prijelo, mogoče tudi ne. Nikoli ne vemo, ali bo ljudem všeč. Ampak ob enem se ne smemo ozirati na to. Če hočeš nekaj res pošteno iz sebe narediti, ne smeš ob enem razmišljati o tem, kaj bodo ljudje rekli. Ti moraš delati pošteno in potem to daš nekako ven in upaš, da bo ljudem všeč. Nikoli ne veš,'' je dejala Judita, ki nastopa tudi v priljubljeni seriji Usodno vino.

Medtem pa je Jure o pripravah na vlogo dejal, da so imeli prav s tem največ težav. ''To šifro smo se nekako trudili, kako bi jo najboljše možno podali, da ne bi bilo samo opisovanje, ampak da bi se dopolnjevalo in da bi bilo to v bistvu ena zgodba. S tem smo se največ ukvarjali in v tem smislu je drama zelo specifična in tudi zaradi tega zanimiva, ker je nekaj novega.''

Jure in Judita sta nam tudi zaupala, kako je bilo delati z mladim režiserjem Jušom A. Zidarjem. ''Juš je mlad režiser in moram reči, da je bil super. Pridno pripravljen z zavedanjem, da ima manjko v letih in izkušnjah in je to nadoknadel z ogromno dela. Naredil je točno to, kar je hotel. Študij ni bil lahek, amapk je bil v bistvu zelo kvaliteten,'' je režiserjevo delo pohvalil Jure, s komplimenti pa ni bila skopa niti Judita.

''Fant je, kot veste, začetnik. Mlad režiser … To, da je kreativen, inovativen, se predpostavlja. To naj bi sicer bil, čeprav ni vsak ... že to je kompliment. Narediti eno takšno predstavo, verjemite mi, to ni hec. Ne samo vsebinsko, ampak tudi formalno, to je res težek zalogaj, ki ga je zmogel in klobuk dol.''

Režiser Juš A. Zidar se je tako predstavil s prvo predstavo, ki je umeščena v redni repertoarni program.

''Gledališče je legitimno samo, če govori iz neke naše lastne pozicije, vsevednosti. Želeli smo, da bi pokazali ljudi v neki posamičnosti, v skromnosti njih samih. Se pravi ne neke ljudi iz Berlina, nek nedifiniran sloj meščanstva, ampak ljudi, ki pač čutijo podobno kot mi. V osnovi nam je šlo za to, da na nek način demistificiramo idealnost časa, v katerem živimo. Zgodba govori o ljudeh, kot pravi avtor teksta Schimmelpfennig, ki so v življenju dosegli vse, kar so lahko ali točno to, kar so želeli. Z njimi smo želeli pokazati tudi neko temeljno nezadovoljstvo nad časom, v katerem živijo in v katerem je vse podrejeno tržnosti, hiperprodukciji,'' nam je po premieri dejal režiser. Igralka Živa Selan je edina v igralski zasedbi, ki ima dvojno vlogo, 8-letno deklico Marie in odraslo ljubico Naomi.     

''Z likom Marie, ki v tekstu niti ni pisan kot ena dramska oseba - avtor celo napiše, da je to lik, ki se ga ne vidi - smo želeli nekako vplesti znotraj tega posameznika v odraščanju, ki je čist oziroma mogoče edini čist izmed njih. Nekoga, ki je nosilec nekega neobremenjenega pogleda, otroške naivnosti, ki smo jo mi vsi izgubili v trenutku, ko smo vstopili v podrejanje nekih tržnosti,'' še dodaja režiser.

Predstavo si je ogledal tudi igralec Demeter Bitenc, ki mu je bila še posebej všeč režija. ''Ta sodoben pristop enega aktualnega avtorja, ki aktualno posega, se mi zdi dosti poštena v ta svet, kakršen je, ta razkroj med ljudmi in vse to. Zelo dobra je režija, ker se je znala umakniti. Enkrat, da ne gledamo tingeltangel na odru in neke režiserske ekshibicije, ampak, da se vidijo igralci. Bolj sem bil pozoren na tekst in sem užival v tem, užival sem v igralcih in to je zame ta pravi teater. Mislim, da je bilo prav briljantno, lepo usklajena predstava, izvrstni dialog in ena boljših predstav.''