Najstnica posnela pokol družine

Za 10 dni so jih potrebovali 38

Snemanje prvega filma 17-letne Natalije Rodošek z naslovom 10 dni se je začelo s prvim avgustom. “Do sedaj smo imeli že 38 snemalnih dni in ostala sta nam še dva dodatna za snemanje videospota, ki se bo predvajal v filmu. Vloženega je bilo precej denarja, kljub temu, da zmeraj poudarjamo, da je 'no budget' film. Saj veste, vedno nastanejo kakšni stroški. Vse račune sem skrbno varčevala, zaenkrat še ne moram govoriti v številkah, še nisem seštevala. Moram pa povedati, da sem imela res krasno ekipo, ki mi je pomagala vlagati v projekt in s tem pomagala kriti stroške,” pove mlada režiserka, ki si je zadala težko nalogo. Film se namreč začne s pokolom družine, čez cel film pa se vrstijo zahtevni prizori, ki jih brez denarja ni najlažje posneti. “Vse se da, tudi kri se da narediti doma, če se potrudiš, je vse videti originalno. Vse, kar rabiš, je veliko domišljije, iznajdljivosti in ne smeš obupati,” razlaga varovanka Mitje Okorna.

Težave pri snemanju

Za razmeroma majhno in finančno nepreskrbljeno ekipo so največje težave predstavljali prizori, kjer je bilo treba imeti na sceni veliko ljudi. "Največ problemov so mi povzročali veliki dogodki v filmu, kjer je bilo potrebno dobiti ogromno število statistov. Problemi so nastali, ker ljudje niso prišli na snemanje, kljub temu, da so potrdili, ampak na koncu smo se zmeraj znašli in izpeljali snemanje še bolje, kot je bilo sprva predvideno. Vse je za nekaj dobro! Vse spoštovanje statistom, ki so se pripeljali iz Ljubljane na moje snemanje in tudi od drugod, kajti s Ptuja ni bilo nikogar razen tesnih prijateljev, razredničarke in družine, kar je zelo žalostno, Ptujčani niso niti poskušali izrabiti priložnosti,” je nad svojimi someščani nekoliko razočarana režiserka, so jo pa v dobro voljo spravili njeni sodelavci: “Presenetila me je ugotovitev, da imam neverjetno srečo, da sem lahko spoznala tako čudovite ljudi, s katerimi sem sodelovala in ki so skupaj z mano verjeli in delali na tem projektu.”

Premiera leta 2010

Režiserka se zaveda, da jo čaka še ogromno dela. “Mislim, da me sedaj čaka še več dela. Montaža lahko izboljša film, ga naredi zanimivega, lahko pa ga pokvari, zato se moram res potruditi, sploh pri zvoku! Ampak se tudi tega veselim,” je optimistična mladenka, ki ima za premiero že izbrana kar dva datuma. “Bolj se nagibam k 10. 10. 2010, nekako me obkroža število 10 še od vsega začetka. Drugi datum pa je moj rojstni dan, saj bom naslednje leto 18 in ne bi bilo lepšega začetka polnoletnosti kot s premiero filma in novimi izzivi, ki me čakajo.”

Najstnici so pri srcu krvavi prizori predvsem zato, ker obožuje takšne filme. “Zmeraj sem gledala krvave filme in sem se zaljubila v njih. Želela sem vedeti, se naučiti, kako jim uspe to narediti. Sploh so mi všeč filmi od Tarantina, ampak ni pomembno, če je streljanje, kri, mafija, pomembna je zgodba, ki upam, da se bo ljudi dotaknila! Meni osebno so zelo všeč realne drame in moj film sodi mednje. To, kar boste videli, se vse dogaja, ne bo nič znanstveno fantastičnega, to je svet! Tudi če bi dala v film bombardiranje, bi zadela realnost, saj ljudje že kar na lepem mečejo bombe pred lokale.”