Najbolj veličasten trenutek v življenju Bojana Emeršiča

Tako o magičnem dogodku, ko mu je partnerica Viktorija Bencik rodila prvorojenca Tiborja, razmišlja znani slovenski igralec Bojan Emeršič. Mlada mamica, tudi igralka in sovoditeljica z viktorjem nagrajene Enajste šole, se bo jeseni vrnila na odrske deske, do takrat pa namerava uživati zgolj v materinstvu.

Odkar sta postala mlada mamica in sveži očka, sta vama bili, najbrž prvič v življenju, dodeljeni vlogi, ki ju ne igrata. Sta se vanju vživljala že med Viktorijino nosečnostjo in pripravami na porod, sta postala mati in oče v trenutku Tiborjevega rojstva ali ta proces še traja? In kako se znajdeta na tem, za vaju novem odru?

Viktorija: Resnično življenje je nekaj povsem drugega kot gledališče. Na nek način je res, da je tudi življenje igra, a čisto drugačna. Če igraš v zasebnem življenju, po mojem mnenju ne prideš daleč, ker slej ko prej te čaka past, v katero se ujameš, in igre je konec. S tem hočem povedati, da to ni prva vloga v zasebnem življenju, ki je ne igram. Je pa res, da je vloga starševstva edinstvena in neprimerljiva s katero koli drugo. Biti mama je najlepše, kar se ti lahko zgodi. Jaz sem na nek način postajala mama že v času, ko je bil Tibor zgolj v obliki ideje … ko sem zanosila, se je vse skupaj le še poglobilo in se stopnjevalo do njegovega rojstva. Zdaj mama dejansko sem in se zavedam, da mi je dodeljena vloga, ki zahteva dnevne spremembe in nadgradnje. Kot mama se imam odlično. Se mi zdi, da mi je materinstvo pisano na kožo.

Bojan: Tako kot v vsako vlogo, ki ni nič drugega kot psihofizično vživljanje v neko osebo ali življenjsko situacijo, sem se tudi s tem osebnim dogodkom intimno in skupaj z Viktorijo zelo veliko ukvarjal. Predvsem sem želel začutiti neko splošno mirnost, odgovornost in zavedanje, da v moje življenje prihaja novo bitje, ki je po eni strani popolnoma odvisno od staršev, po drugi strani pa ima od samega rojstva svojo integriteto, v katero ne smem posegati, in to se mi zdi najtežji del starševstva. Prav zaradi tega se mi zdi, da bo ta proces priprave na vse možne življenjske situacije, v katerih se bom znašel s svojim otrokom, trajal do njegove popolne neodvisnosti od mene.

Bojan, menda nikoli niste razmišljali o otrocih, o poroki, čeprav se imate za družinskega človeka; kot ste dejali, je za vas skrb za otroka povezana z odgovornostjo. Je bila morda ideja, da bi imela otroka, najprej Viktorijina ali sta pač oba začutila, da je čas za to?

Otroka nikoli nisem doživljal kot plod ideje, ampak kot rezultat harmonije s partnerjem. Ko sva z Viktorijo začutila neko mirnost, stabilnost drug ob drugem, se je zgodil Tibor.

Več o družini Bojana Emeršiča si preberite tukaj.