Mirna je ušpičila veliko traparij

Mirna je imela najraje osnovno šolo

"Od vseh šolskih dni mi je bila najbolj všeč osnovna šola. Čeprav je že toliko let nazaj, se spomnim predvsem vseh traparij, ki smo jih počeli. Takrat sva se jaz in še ena sošolka družili s skupino porednih fantov, tako da sva skupaj z njimi delali vse, kar se ne sme. Krivi smo bili tudi, ko nismo bili zares krivi. A nama se je to takrat zdelo nadvse "frajersko" (smeh), ker pa so bili povrhu vsega še luštni, nama je zavidala marsikatera sošolka."

Boleč spomin na valeto

"Eden najbolj žalostnih dogodkov mojega življenja je bila valeta, saj sem se takrat prvič morala zares posloviti od ljudi, ki so mi vsak na svoj način v osmih letih prirasli k srcu. Še danes se spomnim, da sem jokala kot dež, ko smo peli poslovilno pesem. No, seveda smo si takrat obljubili, da bomo ostali prijatelji, a se seveda to ni zgodilo, ker so šle naše poti vsaka v svojo smer."

"V osnovni šoli, natančneje v petem razredu, sem se tudi prvič zaljubila. Tako močno, da se mi je svet obrnil na glavo. Smešno je, da mi je šel ta isti sošolec eno leto prej blazno na živce, zadnja tri leta pa sem bila nora nanj. Ker ne znam preveč dobro skrivati čustev, je to seveda vedela cela šola. No, na srečo mi jih je skrivoma vračal in sva pozneje celo postala par za skoraj dve leti."

Pevka je obvladala angleščino

"Moj najljubši predmet je bila angleščina, verjetno zato, ker sem znala veliko več od drugih, saj sem jo učila doma po cele dneve, in sicer iz čistega veselja in zato, da sem razumela besedila svojih najljubših pesmi. Tako mi je vzgojiteljica vedno dajala težje naloge od drugih, in ko sem nehala reševati, sem se lahko celo uro praskala po glavi (smeh). Čeprav sem bila takrat zaradi tega ponosna, pa se mi danes zdi, da ni prav, da je kdor koli od učencev poveličevan s strani učiteljev ali zatiran."

"Plonkanje" je bila zelo smešna izkušnja

"S "plonkanjem" sem se spoznala v osnovni šoli, in sicer pri geografiji. Takrat sem zaradi malce smešne izkušnje "plonkala" prvič in zadnjič. Snov sem si napisala na roko, oblečeno pa sem imela srajco, na kateri sem si pozabila zapeti rokave. Ko sem med testom želela nekaj vprašati profesorico, sem dvignila roko, srajca pa mi je zdrsnila do komolca. Ker sem čisto pozabila, da imam "plonkič" na roki, je seveda vse videla. A moja nerodnost se ji je zdela tako smešna, da mi testa ni vzela in se je le smejala. Od takrat sem imela vedno velik strah pred svojo sposobnostjo za "plonkanje" in zato tega nisem več počela. Pa tudi preden sem bila zasačena, mi "plonkič" ni nič pomagal, saj sem bila preveč prestrašena, da bi si sploh upala pogledati na roko."

Kaj pa vestno učenje?

"Še ene stvari se spomnim iz šolskih dni in kolikor vem, to pozna mnogo učencev. Vsako leto sem si sveto obljubila, da se bom učila sproti in da bom imela za vsak predmet svoj zvezek, da bom lepo pisala ... Vse to me je vsako leto držalo samo kak teden, potem pa sem spet zašla na stara 'kampanjska' pota (smeh) ... Glede na to, da sem se ponavadi učila eno noč pred testom, je prav nenavadno, da sem dobivala še kar lepe ocene, sploh v gimnaziji."