Domača scena

Mihi Krušiču materialne dobrine ne pomenijo nič

Ljubljana, 27. 12. 2011 06.30 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Avtor

T. P.

Enemu od naših najboljših koreografov je največje darilo to, da se lahko za praznike zberejo vsi prijatelji in se družijo, saj mu za to čez leto zaradi številnih obveznosti zmanjka časa.

Koreograf Miha Krušič ne mara zime. Zelo rad ima sicer sneg, a le v gorah. Zato se je letos odločil, da bo za božič z družino, novo leto pa bo preživel v Južni Afriki. "Pozneje bom tam tudi delal, a bom odpotoval 8 dni prej in izkusil malo poletja, ki ga tu žal trenutno ni,“ nam je zaupal Miha.

Krušič nam je povedal, da je glede daril zelo minimalističen, je pa nekoč nekomu podaril celo prenosni računalnik. "Ponavadi kaj sam naredim ali pa poklonim nekaj, kar ima neki pomen za obdarovanca, predvsem pa mora biti darilo dano s čustvi. Nikoli nisem pretiraval finančno. Ponavadi imam s tem kar kakšne dva dni dela, da za vsakega posebej vidim, kaj se je v povezavi z njim zgodilo tisto leto in ga potem presenetim z nečim izvirnim. Mislim, da prisotnost ljudem še največ pomeni,“ je prepričan Miha.

Miha komaj čaka, da bo lahko izkusil malo poletja. FOTO: osebni arhiv

Sam je bil v otroštvu najbolj vesel avtomobilčkov in drugih popularnih igračk, zdaj pa mu je največje darilo to, da se lahko zberejo vsi prijatelji in se družijo. "Ker sem zelo zaposlen, mi ta vez zelo manjka. Meni materialne dobrine ne pomenijo nič. Če pa v določenem trenutku nekdo vidi, kaj potrebuješ, pa če je to samo neki obesek s kolesom ali spletena zadeva, ki jo sam narediš, mi to veliko več pomeni kot kakšen parfum ali kakšno drugo generično darilo. To je zelo odvisno od vsakega posameznika. Meni je največji čar to, ne da nekomu nekaj kupiš in mu daš, ampak na kakšen način mu daš, s kakšno predzgodbo. To je pomembno in šele takrat oseba vidi, zakaj si mu to dal, ne pa da mu kupiš telefon, računalnik ali kaj podobnega. To sem izkusil tudi na lastni koži. Nekomu sem namreč nekoč za darilo kupil prenosni računalnik, ker sem vedel, da ga potrebuje. Saj je bilo fino pol ure, na koncu pa je bilo že nespoštljivo, saj mu je postalo samoumevno. In ko je potem dobil rožo, je bilo: 'aja, a samo to?'. Hvala bogu, da sem se takšnih ljudi okoli sebe otresel in da imam okrog sebe ljudi, ki spoštujejo malenkosti in niso materialni,“ nam je še dejal Miha.