Igralka Iva Zupančič bo posthumno prejela nagrado bert

Iva Zupančič se je rodila 23. januarja 1931 v Šmavru pri Trebnjem. Med vojno je zbirala sanitetni material za partizane in bila kurirka. Med letoma 1951 in 1962 je bila angažirana v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), medtem je leta 1960 diplomirala na ljubljanski Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo.

Iz igre se je izpopolnjevala v Londonu in Parizu, v začetku 60. let pa je opravila podiplomski študij dramske igre po metodi Stanislavskega na Državnem inštitutu za gledališko umetnost (Gitis) v Moskvi. Od leta 1962 do leta 1993 je bila članica ansambla SNG Drama Ljubljana.

Njeno prvo srečanje s filmsko igro je bilo v filmu Jara gospoda režiserja Bojana Stupice leta 1953. Vloga je bila sicer majhna, a že takrat je Iva Zupančič pokazala, da zanjo ni majhnih in velikih vlog, da šteje edinole igralska prepričljivost, so zapisali v DSR.

Zelo prepričljiva je bila tudi v vseh drugih filmskih vlogah - v utemeljitvi nagrade bert jih je naštetih le nekaj: Liza v Cvetju v jeseni v režiji Matjaža Klopčiča, Lucija v Veselici režiserja Jožeta Babiča, Esterina mama v Klopčičevih Iskanjih, ravnateljica v filmu Krč režiserja Boža Šprajca ter babica v filmu L .. kot ljubezen Janje Glogovac.

Nastopila je tudi v številnih televizijskih vlogah, vse do njene zadnje, vloge igralke v kratkometražnem igranem filmu Nejca Levstika Talenti leta 2014.

S svojimi kreacijami je Iva Zupančič plemenitila tudi gledališke odre. Poleg angažmajev v MGL in ljubljanski Drami je sodelovala pri avantgardnem, eksperimentalnem gledališču Oder 57, kjer je med drugim igrala v Antigoni Dominika Smoleta ter Otrocih reke Daneta Zajca.

Naklonjena je bila tudi gledališkim iskanjem, inovativnim gledališkim režijam in eksperimentom - navsezadnje je ena od 14 igralcev in igralk na svetu, ki so v gledališkem eksperimentu Noordung Dragana Živadinova nastopili v breztežnosti.

Zupančičeva je bila privržena tako klasičnim kot nekonvencionalnim pristopom, obojim se je predajala z neverjetno energijo in željo, da bi vsakič odkrila kaj novega in izjemnega. Gledališka kritika je o njenih odrskih kreacijah med drugim zapisala, da je oblikovala vloge "z veliko umetniško silo, bogato izrazno in doživljajsko lestvico, talentom za igrivo vedenje in barvito, sproščeno dikcijo."

Ustvarila je za današnje čase nepredstavljivo število vlog, veliko je igrala tudi v radijskih igrah in recitalih ter v televizijskih igranih sporedih. "Iva Zupančič se je polnokrvno predajala vsemu, česar se je lotila," še piše v utemeljitvi.