FOTO: Stane Jerko – fotograf, ki je odkril Melanijo Knavs, v svoj objektiv pa med drugim ujel tudi Marjano Deržaj in Vesno Dolenc Janković

Ni samo ustvarjal, ampak je tudi soustvarjal modno sceno

Modni fotograf se na razstavi z naslovom One / Ladies predstavlja s posnetki, ki jih je naredil v 50, 60 in 70 letih prejšnjega stoletja prejšnjega stoletja. Lepoto obraza, telesa in duše je sicer Stane Jerko odkrival pri mnogih dekletih, ki jih je iskal in z njimi soustvarjal modno sceno, tako da so postala prepoznavna: Bernarda Lorenz Jeklin, Mija Grandovec, Saša Zajc, Manca in Nataša Košir, Metka Centrih, Nina Gazibara, Anka Senčar, Martina Kajfež, Melanija Knavs, Bernarda Marovt. Tudi s številnimi drugimi je bil užitek sodelovati, začetek šestdesetih let Majda Sepe, Jana Čede, Sela Kamin, Sonja Tominšek, Jelena Jovanovič Žigon, sredi šestdesetih so blestele Mija Grandovec, Tanja Janc, Andreja Kocjančič, Nuša Marovič, v sedemdesetih so bile glavne Nina Gazibara, Anka Senčar, Mojca Platner, Vesna Laufer, nato Nataša Polič, Tereza Cetinič, Metka Kovačič, pa Vesna Dolenc Janković, Alenka Ružič Košir, Renata Peterka Bohinc, Tina Šturm, Mojca Kordež in druge. Pozirali so tudi moški: Rok Lasan, Marko Rakušček, Marjan Podlesnik, Sašo Radovič, Borut Pahor, Zvezdan Martič, Alen Kobilica …

Za razstavo v Mali galeriji so Brane Kovič, Franci Virant in Nina Pirnat izbrali približno šestdeset fotografij, prek katerih je prikazal zlato dobo slovenskega modnega in estradnega utripa.

Fotograf, ki je odkril tudi Melanijo Knavs

"Kriterij je bil voditi eno nit od mojega začetka modnega ustvarjanja do konca stoletja," nam je način izbora posnetkov pojasnil Jerko. Na to, na katero sliko je najbolj ponosen, pa ni mogel odgovoriti. "Mislim, da je za vsakega fotografa to najtežje reči. Vsako obdobje je imelo namreč svojo modo in svoje manekene, zato bi bilo to zelo nekorektno. Vsi, ki sem jih fotografiral v določenih obdobjih, so bili perfektni," nam je povedal legendarni fotograf, ki je med drugim odkril tudi Melanijo Knavs, ženo ameriškega predsedniškega kandidata Donalda Trumpa, ki se zdaj podpisuje kot Melania Knauss-Trump.

"Melanija je bila pravzaprav zelo zaprta te čase, ko je bila pri nas v Sloveniji. Nisi vedel, ali hoče ali noče, vendar je bila zelo luštna, vsaj za moje pojme in zato sem jo tudi fotografiral. Mislim, da so jo – če nisem preveč skromen – mogoče celo moje fotografije ponesle tja, kjer je danes," nam je dejal fotograf. Kot nam je še izdal Jerko, je bila Melanija skromna vse do odhoda v Milano leta 1992 oziroma 1993, od koder je potem odšla v London, zatem pa v ZDA. Potem z njo ni imel več nobenega kontakta. "Takšna je," pravi Jerko.

A kako to, da je sploh pristopil do nje? "V tistem času sem hotel imeti dobre manekene in fotomodele in če sem na cesti oziroma kjerkoli že videl kakšen potencial, sem jih ogovoril, se predstavil, kdo sem in kaj delam in večina deklet je bila za to. Naredili smo poskusne posnetke, potem sem pa začel delati za revijo Maneken, za Našo ženo, za prospekte in tako naprej," nam je povedal Jerko. Čeprav so dekleta mu v glavnem zaupala, pa so včasih (še posebno, če so bila mlajša) na snemanje s sabo pripeljala tudi starše, kar se fotografu ne zdi čisto nič narobe, je pa to znal biti problem zanje, saj niso bila tako sproščena. Težje je bilo, če je bil zraven fant, saj je bilo v tem primeru dekle po njegovih besedah zelo zaprto.

Najlažje in najboljše je bilo Jerku delati z Nino Gazibara

V 60 letih prejšnjega stoletja je bilo fotografu najlepše delati z Mijo Grandovec, Tanjo Janc, Nino Gazibaro, Anko Senčar, v 80 letih pa z Bernardo Marovt, Bernardo Popelar in Metko Kovačič. "V vsakem obdobju jih je bilo nekaj. Najlažje in najboljše je bilo pa delati z Nino Gazibara. Ona je bila najbolj naraven talent pa zelo pridna. Vedela je, kaj dela in zakaj dela. Znala se je prilagoditi. Vedela je, kaj potrebuje fotograf, kako se mora obnašati pred aparatom. Niso vse manekenke take," nam je pojasnil Jerko. Na kakšno posebno zahtevno dekle pa ni naletel. "Pomembno mi je bilo, da sva lepo sodelovala. Da bi bila pa kakšna ne vem kako zahtevna ali da bi hotela kaj svojega, se pa ne spomnim," nam je dejal fotograf.

Nekoč je neko dekle med snemanjem omedlelo

Se pa še vedno zelo dobro spomni, kako je nekoč neko dekle med snemanjem omedlelo v studiu. "Snemali smo neko zimsko modo – plašče. V prostoru je bilo zelo vroče. Takrat sem namreč slikal še na luči. To je bilo 10.000 vatov. In kar naenkrat je ena manekenka omedlela in padla. Takrat sem se pa res zelo ustrašil. A ji na srečo ni bilo čisto nič. Ni se nič potolkla. Nič ji ni bilo. Takoj je prišla k sebi in smo nadaljevali," nam je razkril fotograf.

Dandanes so manekenke manj vešče

Čeprav so se časi od njegovih fotografskih začetkov do dandanes močno spremenili, pa se v določenih ozirih niso čisto nič. "Po svoje se ni nič spremenilo. Vendar vsaka doba zahteva svoj način fotografiranja in mogoče so zdaj manekenke manj vešče, ker imajo manj dela in nimajo toliko vaj v poziranju in hoji, da bi bile tako dobre, kot so bile takrat. Takrat je bila to tudi mogoče večja čast, kot je zdaj. Vsaj zdi se mi, da je tako, no. Včasih je bilo tudi nas fotografov veliko manj. A tisti, ki smo delali, smo imeli delo in smo tudi lahko plasirali svoje delo. Zdaj je pa fotografov zelo veliko, veliko je tudi revij, pa je vseeno težje prodreti kot fotograf," nam je dejal Jerko.

Navadna : digitalni fotografiji

Jerko se je sicer zelo dolgo držal navadne fotografije. "Ko je prišla digitalna, sem nekaj časa čakal, da so prišli tako dobri aparati, da se niso čez pol leta zamenjali, ker so bili zelo dragi. Ko sem pa dobil aparat, ki naj bi zadoščal za par let, sem se pa odločil zanj in pravzaprav mi ni žal, ker je s tem precej lažje delati, lažje se slike popravlja (svetlobo, barve in vse), včasih je bilo pa to ročno. Da si dobil vzorec za eno barvno fotografijo, je trajalo eno uro, moral pa si narediti tudi po tri ali štiri poskuse. Zdaj je pa stvar rešena v par minutah," pojasnjuje Jerko.

Na začetku kariere je naredil katastrofalno in nepopravljivo napako

V analognih časih pa je na začetku svoje kariere v 60 letih prejšnjega stoletja nekoč naredil katastrofalno in nepopravljivo napako. "S prijateljem sva razvijala ene barvne filme. Ne vem, kako to, da sem bil jaz ali on nepazljiv in smo dali namesto barvni film črnobeli film. In sta bila dva filma zanič. Najhuje je bilo povedati urednici Manekena Daši Pelhan, kaj se je zgodilo, vendar je imela razumevanje. Smo ponovili in od takrat ni bilo nobenih napak," nam je dejal Jerko.

Všeč sta mu tako barvna kot črno-bela fotografija

Osebno pa sta mu všeč tako barvna kot črno-bela fotografija. "Meni je oboje ljubo, je pa to odvisno od motiva in od tega, kaj delaš," nam je dejal Jerko in dodal: "Nekateri sicer prisegajo na črno-belo. A mi skozi oči gledamo v barvah. In to je pravzaprav nekaj naravnega. Je pa zahtevno. Več časa potrošiš, da dobiš pravo svetlobo, kontraste in kar potrebuješ za fotografijo," pravi Jerko.

S fotografijo ga je 'okužil' oče

In kako to, da se je sploh začel ukvarjati z njo? "Moj oče je bil amaterski fotograf. Doma smo imeli slike, ko smo bili otroci. Slikal je tudi rože in kakšne pokrajine. Delal je na fotoaparat s steklenimi ploščami. Ko sem bil zraven, sem tudi sam poskusil in tako sem začel slikati. Z nasveti mi je pomagal tudi oče. Zdelo se mi je lepo. V gimnaziji sem dobil maloslikoven aparat, s katerim sem slikal sošolce in sošolke in jih potem tudi sam razvijal, tako da sem bil njihov dvorni fotograf. Glede na to, da je bila moja sošolka v 8. gimnaziji Marjana Deržaj, sem jo slikal, ona je slike pokazala svojim prijateljicam, pevkam: Beti Jurković, Marjani Borec … Potem se je začela tudi obdelava, da sem slikal za razne časopise, recimo za Stop, za plošče, za kasete, potem pa za CD-je in tako naprej," nam je razvoj svoje kariere opisal fotograf.

Novinarka in publicistka Manca Košir je Jerku pozirala pred 45. leti

Novinarka in publicistka Manca Košir se je z delom fotomodela začela ukvarjati pred 45. leti. V tem času je delala tudi s Stanetom Jerkom. Njena podoba v sicer v Mali galeriji Cankarjevega doma ne visi, ker se ne sklada z rdečo nitjo razstave. "Jaz sem zelo stara generacija, še pred vsemi temi, ki so tukaj na fotografiji. Takrat Stane Jerko tudi še ni bil fotograf revije Maneken, kjer sem jaz veliko sodelovala. Tako, da sem še starejša od te zgodovine," nam je v smehu dejala Koširjeva. Stane je naredil njene prve fotografije, potem pa jo je bolj spremljal kot filmsko igralko. S fotografom se zelo dobro poznata. Stane je z leti postal že skoraj njihov družinski fotograf. "Najprej je fotografiral mene, potem mojo starejšo hči, ki je bila tudi manekenka, zdaj nas pa fotografira vse skupaj še z vnuki in vedno so slike čudovite. Je imeniten fotograf. Legenda. Ima nekaj, česar današnji fotografi nimajo – je namreč izjemno eleganten v svojem vedenju, v svoji estetiki, v svoji drži – neke vrste aristokrat med fotografi in to še dodatno žlahtni njegovo delo in vse nas, ki ga dobro poznamo in imamo radi," Jerka ni mogla prehvaliti Koširjeva.

Slovenci imamo izjemno dobre fotografe

Publicistka tudi sicer meni, da imamo Slovenci izjemno dobre fotografe. "To je mogoče ena od umetniških smeri, ki je najbolje razvita, tako da me vedno znova veselijo fotografije, tako stare kot nove. Vesela sem, da smo tako polni na tem področju," nam je dejala Koširjeva.

Nekoč manekenke niso imele številke 34, ampak 36, nekatere tudi 38

Stvari so se seveda od njenih manekenskih časov korenito spremenile. "Ravno gledam fotografiji svoje prijateljice Nataše Kelhar in svoje sestrične Nataše Košir. Me smo bile seveda drugačne. Me nismo imele številke 34, ampak smo imele številko 36, nekatere tudi 38," nam je dejala Koširjeva, ki pa je bolj kot na to pri osebi pozorna na nekaj drugega. "Meni je vedno lepo pogledati človeka, ki žari, človeka, ki seva to radost bivanja – zaradi mene ima lahko 100 kilogramov ali pa 40 – če je res živ, če je verodostojen in če je v tem avtentičen. Okostij pa ne maram gledati. To je pa res," nam je dejala Koširjeva.

Ni želela biti blond

Osebno pa ji ni bilo najbolj prijetno, ko so fotografi hoteli, da ima blond lase, saj jih sama ni marala. "Za film Breza so me pobarvali v blondinko in sem rekla fotografom, da se bom pobarvala. Pa so rekli: 'Ne, potem te pa ne bomo več fotografirali.' In še danes imajo zelo radi blond ženske, ker je to en tak kontrast. So pa moderne tudi druge barve," nam je povedala Koširjeva.

Z vsemi končnimi izdelki ni bila najbolj zadovoljna

Koširjeva z vsemi končnimi izdelki ni bila najbolj zadovoljna. "Bile so določene fotografije, za katere sem, ko sem jih prvič videla, rekla: 'Ojoj!', ko jih zdaj vidim, pa rečem: 'Ooo, saj so bile čisto v redu'! tako da je odveč reči: 'Ojoj!'" nam je v smehu dejala Koširjeva.

Prepričana je, da živimo v najbolj zanimivih časih

Časov manekenstva pa ne pogreša. "Jaz ne pogrešam nobenih časov, ker sem vedno prepričana, da živimo v najbolj zanimivih časih. Ti dandanes so pa sploh fantastični – pred našimi očmi se namreč lomi stara paradigma tega sveta, ki bo propadel in se gradijo novi vzporedni svetovi, ki bodo zmogli postaviti drugačen, enakopraven in lepši svet, poln ljubezni," napoveduje Koširjeva.

Manekenka Marija Aplenc: Stane je manekenke pogosto 'reševal' pred moškimi

Jerko je v svoj objektiv večkrat ujel tudi nekdanjo manekenko Marijo Aplenc. "On je bil pravzaprav naš prijatelj. Bil je perfekten. Z nami je znal delati. Najbrž nas je čutil, da bi rade bile manekenke, zato smo tudi šle v to, a on je bil potrpežljiv in bil zato z nami tudi prijatelj. Ni bil zadrt človek. Kakšni so takšni, da se jih bojiš, ko te gledajo. On nikoli ni bil tak. Vedno je bil zelo prijeten. Še vedno je. Sploh se ni spremenil. Še vedno je isti Stane. Naš modni fotograf, "nam je zaupala Marija Aplenc.

Ni pa bil samo fotograf, ampak tudi 'rešitelj', saj je manekenke pogosto 'reševal' pred moškimi, ki so jim bile všeč. Ko so se mudile na snemanjih, so jih ti namreč pogosto 'obletavali', vse dokler se Stane na prizorišču ni pojavil s kamero – takrat so pa izginili. "Stane je bil glavni. Rade smo ga imele. In ga imamo še vedno," se spominja Aplenčeva.

Z nekaterimi manekenkami je ohranila stike, z nekaterimi se pa še pogledajo ne

Pa kaj pogreša te čase? "Zdaj ne več. Spominjati se jih je pa lepo. Ko sem šla, sem bila zaposlena z družino in z drugimi življenjskimi potmi, luštno pa je potem pogledati nazaj in se tudi družiti z dekleti. Z enimi, med drugim tudi s Stanetovo ženo, smo ohranili stike, tako da je kar prijetno. Z enemi se pa še pogledamo ne. To je tako kot neke vrste matura. Ko se vsake toliko časa vidiš. V kratkem bomo spet naredile 'žur' – se že nekaj časa pogovarjamo o tem. Bomo kaj spekli in skuhali, da bo luštno," nam je zaupala Aplenčeva.

Nekoč je na modne revije drla vsa Slovenija

Svojih naslednic na modnih brveh pa ne spremlja. "Sploh ne hodim na modne revije. Zadnjič sem bila slučajno, ko me je mama Uršule Cetinski, direktorice Cankarjevega doma, povabila na Mercedes-Benz Fashion Week Ljubljana, saj je imela tri vstopnice. Najprej sem ji rekla: 'Ni govora', potem pa sem šla zaradi nje. Na hitro sem se uredila in si nadela en klobuk. Je bilo kar fino. Čeprav je bila modna revija nenavadna, novodobna. Manekenke so namreč prišle izpod odra. Glasba je bila odlična, dekleta tudi. Je pa bilo malo temno, česar iz naših časov nismo bile vajene. Ko smo me hodile po pisti, se je to odvijalo januarja na Gospodarskem razstavišču. Tam je bila cela Slovenija. Vedno je bilo razprodano. Popoldne je bila konfekcijska modna revija, kjer so svoje stvaritve predstavile tekstilne tovarne, zvečer pa smo nosile kreacije iz metražnega blaga iz Milana pa tudi iz slovenskih tovarn. Slednje je bilo precej naporno, saj smo morale iti na probo in dolgo časa stati pri miru, da so šivilje opravile svoje delo. Pred to revijo smo vedno imele veliko tremo. To je bila revija, na katero si čakal," se spominja Aplenčeva. Je pa imela vsaka manekenka svoj stil. "Vsak je dala ven svoj izraz. Ko si prišel na oder, si zažarel. Kot bi se lučka prižgala. Na njem si bil čisto drug človek kot ena igralka v nemem filmu. V vsako obleko, ki jo nosiš, daš v bistvu notri nekaj sebe," nam je zaupala Aplenčeva.

Kreacije, ki so jih nosile, so manekenke lahko tudi odkupile

Kreacije, ki so jih nosile, so manekenke lahko tudi odkupile, včasih pa jim je kdaj kdo tudi kaj podaril, če jim je bila simpatična ali pa je nosila za njih. Midve z mamo Uršule Cetinski sva zelo veliko nastopali skupaj in tudi zelo veliko nosili za Almiro. Veliko je bilo tudi internih revij, na katere so prišli trgovci, verjetno zato, da so bolj kupovali. Tam si mogoče kdaj kaj dobil v zahvalo. Ni bilo nujno, da si dobil ravno denar.

V tistih časih so se dekleta sama šminkala

Aplenčeva nam je izdala še eno zanimivost – da so se dekleta v tistih časih sama šminkala. "Spomnim se, da sem bila ena prvih, ki sem imela umetne trepalnice. V Milanu smo imeli neko družino in so mi jih poslali od tam. Po enem tednu so se mi zaradi njih vnele oči, ker nisem bila navajena tega, a takrat je bilo pa lepo," nam je razkrila Aplenčeva.

Med manekenkami je prihajalo tudi do osebnih sporov

Zelo pestro pa je bilo tudi v zakulisju. "Med manekenkami je prihajalo tudi do osebnih sporov. Včasih so si bili kakšni zoprni. Tako pač je v življenju – enemu si všeč, enemu pa ne. A čas je zlato. Po tem vidiš, kako ti v bistvu dozoriš. In tudi zamere, če so bile takrat, pozabiš," pravi nekdanja manekenka.

Pevka Nuška Drašček: s Stanetom je vedno prijetno

Odprtja razstave se je udeležilo tudi nekaj znanih oseb iz sveta zabave. Pevka Nuška Drašček si je razstavljene fotografije z zanimanjem ogledala. Zdele so se ji krasne – a kot pravi – od Staneta kaj drugega niti ne pričakuje. "Trendi se spreminjajo, načini fotografiranja in same postavitve se spreminjajo. Mislim pa, da so razstavljene slike bile čisto lepo konkurenčne takrat in tudi danes bi lahko še marsikatera bila. Lepota je lepota. Ne govorim o klasični lepoti in nekih definicijah, ampak o lepi energiji, ki jo človeku uspe ujeti ali pa ne," meni Nuška, ki tudi sama ljudi gleda čez njihovo energijo. "Nisem toliko obremenjena s tem, v kakšnem paketu pride, se pa kriteriji vedno spreminjajo, tako da mislim, da manj, ko se človek s tem obremenjuje, boljše je. Mislim, da se bo počasi neki balans ustvaril, da bodo ljudje le 'pogruntali', da je na tem svetu za vsakogar nekaj," nam je v smehu dejala Nuška.

Pevka sicer z zvezdo večera kot fotomodel sicer (še) ni sodelovala, jo je pa v svoj objektiv večkrat ujela na prireditvah. "Z njim je vedno prijetno. Ima takšno prijetno energijo, nevsiljivo, ve, kako postaviti človeka. Njegove slike so vedno lepe. Za nas izvajalce je zelo hvaležno takšno delo," nam je še dejala Nuška.