Opera je nastajala med letoma 1857 in 1859 v Zürichu, kjer je Wagner doživel burno ljubezensko razmerje s poročeno Mathilde Wesendonck, a se je nesrečno končalo. Tako je Tristan in Izolda umetnikova najgloblja osebna umetnina in večni spomenik njegovi ljubezni.
Wagner je tragično zgodbo o uničujoči strasti med junakom in soprogo njegovega fevdalnega gospoda našel v srednjeveški keltski legendi, ki so jo pozneje uporabili francoski pesniki, za svoj ep pa tudi Gottfried von Straßburg. Pesnitev je bila Wagnerju za podlago, vendar jo je znatno preoblikoval. Z njo se je poistovetil zaradi naklonjenosti do poročene Mathilde. Opera je bila krstno izvedena pred natanko 150. leti v Münchnu, v Ljubljani pa smo jo tokrat videli in slišali prvič. Za režijo je poskrbel direktor operno-baletne hiše iz Sofije Plamen Kartaloff, v glavnih vlogah pa so nastopili: Martin Ilijev (Tristan), Radostina Nikolajeva (Izolda), Bajasgalan Dašnjam (Brangäna), Angel Hristov (kralj Marke), Veselin Mihajlov (Melot) in Biser Georgijev (Kurwenal). Nastopajoči so s svojim performansom tako zelo navdušili občinstvo, daj jim je to ob koncu namenilo večminutne stoječe ovacije. Videno in slišano pa je očaralo tudi naše znane obraze.
"Zelo mi je všeč, da so dali končno Tristana in Izoldo na naš oder. Zelo lepa zgodba, polna strasti. Tudi sama glasba gre zelo lepo zraven. Nikoli se ne razveže. Ves čas te vleče v eno, v drugo osebo. Moram pohvaliti tudi zasedbo. Predvsem sopranistko. Lahko primerjam tudi z Bayreuthom, kjer sem si letos tudi pogledal Tristana in Izoldo. Tristan je bil boljši tam, tu pa briljira Izolda," nam je dejal operni pevec Jure Počkaj, ki se v eni izmed vlog v tej predstavi potencialno vidi čez 10 let.
Glasbeni promotor, menedžer in producent Igor Vidmar je videno in slišano opisal kot impresivno. "Meni je Wagnerjeva trilogija Nibelunški prstan sicer malce bližje, saj je bolj temačna, mračna in nasilna. Tole je malo melodramatično in sentimentalno. Zgodba spada v čas, ki ga je Wagner očitno silno cenil, je pa dandanes že malo passé. Malo spominja na kraja Arturja in viteze okrogle mize. Glasba pa je še zelo živa in aktualna. Je večna. A to je popolnoma laično mnenje," nam je povedal Vidmar, ki si je to opero ogledal prvič.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.