Slovensko smučišče se je tako vsaj za en dan preselilo dobrih 25 let nazaj, ko je bil beli cirkus povsem drugačen kot danes. Na belih strminah se je podilo z ravnimi smučmi, ki so bile med vijuganjem bolj skupaj, drugačna pa je bila tudi garderoba z oprijetimi smučarskimi hlačami, narebrenimi na kolenskem delu, enobarvnimi bundami, na glavah pa se je nosilo klasične kape s cofom. To je bil čas olimpijskih iger v Sarajevu, s katerimi je dihala cela Jugoslavija. Marsikdo se še kako dobro spomni srebrne medalje, ki jo kot edini jugoslovanski smučar osvojil Jure Franko, in nepozabne maskote Vučka ...

Zaščitni čas tistih časov je bil tudi Janez Hočevar - Rifle oziroma akcija Podarim-Dobim, ki se je tudi zapisala v srca Slovencev. Da spomnimo, najprej je šlo za manjšo akcijo, namenjeno pomoči slovenski (jugoslovanski) smučariji. Vsak, ki je kupil darilne razglednice, je denar namenil smučarjem, sam pa je pristal v žrebanju za različne nagrade. Akcija je z leti postajala vedno večja in bolj priljubljena, zato so denar kmalu začeli razdeljevati še skakalcem, kmalu pa celo vsem slovenskim vrhunskim športnikom. Vedno večje so bile tudi nagrade – od mopedov in glasbenih stolpov pa vse do razkošnih potovanj, hiš, čolnov, avtomobilov in tovornjakov.
Na Krvavcu so vsaj za en dan obudili zgoraj napisano. Prišel je Rifle, ki je spet prodajal znamenite kartice Podarim-Dobim (za en evro), nekdanji uspešni smučar Boris Strel, smučarski trener Pavel Grašič, za glasbo pa je poskrbel Jasmin Stavros.
Vsi, ki so prišli s staro smučarsko opremo, je bil organiziran še posebni veleslalom, na katerem ni toliko štel čas, ampak predvsem izvirnost opreme.
KOMENTARJI (8)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.