FOTO: Slovenska igralka v Londonu žanje uspeh za uspehom

Sanja Gregorčič je nekaj let živela v ZDA, kjer je študirala na ameriški Akademiji dramskih umetnosti (The American Academy of Dramatic Arts) in diplomirala z diplomsko predstavo The Music Lesson, za katero je prejela tudi nagrado Charles Jehlinger Award 2013 za najboljšo študentko letnika. Kljub temu da je dobila kar nekaj priložnosti za delo, pa se je odločila za selitev v London. V britanski prestolnici biva od oktobra.

In zakaj se je sploh odločila za selitev v London? "Med snemanjem filma Šuplje priče sem se vrnila domov in seveda ni ni dalo miru, da ne bi malo tudi po Evropi pogledala in navezala stike s casting direktorji in menedžerji. Kot po navadi sem poslala vse svoje stvari, slike in življenjepis. Slišala sem se z nekaj menedžerji v Londonu. Eni so mi bili res pri srcu, ker res delajo osebno in smo se takoj zelo ujeli. Potem sem še nekaj časa vztrajala doma, nato pa sem se odločila, da je mogoče bolj smiselno, da pridem v London. To sem si nekako želela že tudi prej – vseeno je malo bližje družini in prijateljem. Nisem vedela, če mi bo uspelo, a saj tudi za Los Angeles nisem. Od oktobra, odkar sem tukaj, se stvari kar neverjetno hitro odvijajo," nam je povedala igralka, ki pridno hodi na castinge.

Ti so sicer zelo drugačni od tistega, česar je bila vajena v Los Angelesu. "Moja izkušnja je, da v Londonu dosti bolj iz tega akademskega oziroma profesionalnega smisla gledajo, v Los Angelesu pa imam dostikrat občutek, da lahko pride vsak s ceste. V Los Angelesu nihče ne gleda, ali si šolan igralec, ampak bolj na to, kako ustrezaš neki vlogi. No, za kakšno večjo moraš seveda imeti tudi neko kilometrino in neke projekte za sabo. Odkar sem v Londonu in s tem menedžerjem, pa se mi zdi, da so castingi res za velike stvari, zelo pomembni, a potem te tudi tretirajo na ta način, da si šolan igralec in že, ko prideš notri, imaš občutek, da res hočejo, da si dober, in ti pomagajo in želijo, da bi bil pravi za določeno vlogo. Za en res velik film, o katerem pa zaradi določil v pogodbi žal ne smem podrobneje govoriti, so me dvakrat nazaj poklicali. Po prvem castingu nekaj času ni bilo nobenega glasu od njih, tako, da nisem vedela, ali sem vlogo dobila ali ne. Nato pa so me poklicali nazaj za malo večjo vlogo v istem filmu in sem imela občutek, da si zelo želijo, da bi jo dobila. Rekli so mi, da sem jim bila že prvič všeč in da sem ustrezala vlogi. Kljub temu da prideš notri pod pritiskom in da ne veš, kaj pričakujejo od tebe, so bili z mano pripravljeni skoraj povaditi sceno, preden so jo posneli, se res posvetiti vlogi, se pogovoriti, kaj hočejo. Tega v Los Angelesu ni bilo. Po navadi je vse skupaj trajalo pet minut. Naredil si, kar si imel za narediti in šel skozi vrata. V Londonu pa je dosti bolj na osebnem nivoju in se res posvetijo igralcu, ki pride na casting," nam je pojasnila Sanja.

Igralka ima sicer rada tako teater kot film. "Oboje mi je zelo všeč in pri srcu. Zdi se mi, da ti teater da nekaj, film pa ti za tisti kratek čas, kolikor je tistega snemanja, da nekaj drugega. Zdaj sem bila tudi na enem castingu za predstavo in srčno upam, da se bo to tudi uresničilo, ker malo pogrešam teater. Zdaj je bilo namreč več stvari in castingov za filme in televizijo," nam je zaupala igralka.

Dasha se je sicer že v času samih vaj spremenila iz tipične neumne blondinke iz Vzhodne Evrope v zelo pametno, prefrigano in lepo Ukrajinko, v katero se mejni policist, ki ga igra Jamie Michie, zaljubi na prvi na prvi pogled in nekje v peti sezoni imava že otroka s super ukrajinskih imenom Vladislav – kot je Matt šalil na snemanju s Sanjo in Jamiejem. Igralka se zelo dobro spomni tudi prve probe garderobe po eni od prvih vaj. "Garderoberka je pripravila tipična oblačila za blondinko. Jaz sem to oblekla in se počutila malo 'neumno blond'. Potem je bilo treba počakati na režiserjevo odobritev in Matt je takoj rekel, da to pa ne bo 'kul'. Garderoberka mu je dejala: 'Pa saj si rekel, da je neumna blondinka', nakar ji je Matt odvrnil, da nič več, ne po tej vaji. 'Pravzaprav je zelo pametna. Želim, da se vsi zaljubijo vanjo'," nam je zaupala Sanja in dodala, da meni, da bo njena vloga k seriji dodala en res lep, tuj in unikaten element. Najbolj pa se veseli ogleda zadnjega snemalnega dneva – poslovilni ljubezenski prizor na letališču, preden gre Dasha nazaj v Ukrajino, saj se je takrat v tistem trenutku tišine med koncem scene in režiserjevim vzklikom: 'Rez!', znova zavedla, zakaj ima to tako rada in zakaj to počne že vse življenje. "Vse je nekako obstalo, v nabito polni sobi je zavladala popolna tišina, jaz pa sem razmišljala, če bo zdaj rekel: 'Rez!' ali naj še naprej igram. Vsi so nepremično strmeli v ekrane, dokler režiser dejansko ni zaklical: 'Rez!' in začel ploskati. Ko sem se obrnila po ostalih ljudeh v sobi, so marsikje zalesketale solzice. To je to, ganil si ljudi, poistovetili so se s tvojim likom in zdaj lahko greš mirno domov, saj si opravil svoje. S solzicami sreče se posloviš do naslednjega snemanja, ker si naredil svoje," nam je dejala Sanja.

Ali bo sledila tudi druga sezona, še ne ve. "Zdaj je vse odvisno od gledanosti. Pisci in ustvarjalci so bili sicer vsi zelo zadovoljni z mojim likom, tako, da je nekako jasno, da bom prišla tudi v drugo sezono, če seveda ta bo. Je pa Borderline po 12 letih prva takšna komedija, ki prihaja na ta kanal, tako, da si vsi zelo veliko obetamo od nje," nam je dejala Sanja.

Manj sreče je imela z našimi predstavniki na festivalu. Ko se je šla namreč kot ena od dveh Slovencev, ki sta imela film na omenjenem festivalu, predstavit v slovenski paviljon, je naletela na zelo hladen tuš. Naši predstavniki so jo odpravili v manj kot 10 minutah, ker so šli na kosilo. "To je bila zelo zanimiva izkušnja. Zdelo se mi je, da naših ni nič zanimalo, ne moj film, ne to, kdo sem in zakaj sem v Cannesu. Tudi po tem, ko sem jim razložila, da imamo film, ne. Moj namen se je bil povezati s slovensko ekipo, saj bi lahko bil naš film z mano v glavni vlogi potencialno uvrščen tudi pod slovenski film, ne samo pod irski. Tudi režiserka je bila odprta za to idejo. A ob tem odnosu, ki sem ga tam doživela, ni imelo nobenega smisla, da bi nadaljevali z nekim dialogom. Zdelo se mi je nenavadno, da, če že so neki slovenski predstavniki v Cannesu, da jih moje delo in naš film sploh ne zanima. Tudi vedeli niso, da je tam," nam je zaupala Sanja in dodala, da se ji je ob razlaganju o tem, kaj še dela v Londonu zdelo, kot da gre za neki test, če naj jo sploh resno jemljejo. "Ne mislim sicer, da bi morala Slovenija glede tega ne vem kaj narediti, ali da bi morali moj film promovirati na ta način, je pa škoda, ker bi lahko bila v Cannesu namesto eden dva slovenska filma. Drugje se mi je zdelo, da takšnega odnosa ni bilo. Tudi Irci se lahko ne bi ukvarjali z mano, ker sem Slovenka v irskem filmu, a so se. Tudi drugi so se. Mislim, da je cela poanta festivala ravno to, da se povezujemo, da najdemo neke skupne stvari. Tudi moja režiserka mi je – preden sem šla – rekla, naj poskusim ljudi povabiti na kakšno večerjo, da se usedemo in predebatiramo, kaj se da s tem filmom narediti. Zelo je bila odprta. A potem, ko sem prišla iz paviljona, sem ji lahko rekla samo, da mislim, da se s slovensko ekipo ne bomo veliko povezovali. Bila sem presenečena," priznava Sanja.

Odkar je v tujini, sicer nima veliko stika s Slovenijo, se ji pa na splošno zdi, da nismo tako odprti oziroma smo odprti samo takrat, kadar kritiziramo, ne pa v smislu povezovanja in sodelovanja z ljudmi, ki delajo izven naših meja.

Sanja je poleg castingov v zadnjem času veliko časa in energije posvetila tudi svojemu teatru Outer Gaea Company, ki ga je ustanovila s sošolci, s katerimi so zadnja tri leta precej skupaj delali. "Končno smo tudi uradno potrdili svoj teater s sedežem v Miamiju, s tem, da sva dva tukaj, eden pa v Miamiju. Tu bomo izvajali naše stvari, to, kar smo si vedno želeli: da lahko delamo svoje projekte in pišemo svoje stvari. Končno je zunaj tudi uradna stran. Sezona bo potrjena proti koncu leta. Zaenkrat je stvar še zelo v povojih, se pa vseeno dogaja in sem zelo vesela, da smo s tem prišli tako daleč," nam je povedala Sanja.

Igralka je zelo zaposlena tudi s pisanjem svojega doktorata. Lani se je z osnutkom članka o novelizaciji prijavila na 21. Svetovni kongres Mednarodne komparativistične zveze, ki poteka julija na Dunaju. Na svetovnem kongresu sodelujejo profesorji in komparativisti z vsega sveta. Kongres se odvija vsake tri leta, zadnji so bili v Parizu, Franciji in v Seulu. Njen osnutek je bil na svetovni kongres sprejet letos februarja, kar pomeni, da bo julija v dvorani Univerze na Dunaju predavala na temo Mnoge kulture, mnogi idiomi. 27. julija bo predsedovala tudi eni od komisiji na konferenci. "To je zame seveda izjemna čast. Že to, da sem bila sprejeta na kongres, mi pomeni ogromno, da so me povabili še, da ocenjujem prispevke ostalih kolegov, mi pomeni pa še toliko več. To je res velika stvar," nam je še razkrila Sanja.