Pevka Simona Weiss in nato tudi diplomirana psihologinja, ki se je ukvarjala s pomočjo otrokom z avtizmom, je leto dni po prezgodnji smrti dobila film z naslovom Lahko noč, ljubezen moja. Imenuje se po istoimenski pesmi, ki sta jo pred desetletji prepevali v duetu s Terezo Kesovijo.
Film Dušana Moravca, za katerega je scenarij napisala novinarka Sonja Javornik, se tako osredotoča na žensko, ki je v zabavno glasbo zaplula bolj po naključju, saj je njen mož oz. vdovec Goran Šarac, ki jo je srečal leta 1983 kot misico, v filmu hudomušno komentiral, da so se s člani Rendez Vous na neki prireditvi usedli med dekleta, da bi imeli kosilo, sam se je usedel poleg Simone in tam "obsedel celih 32 let".
Simona je nato leta 1987 posnela prvo, istoimensko kaseto in ploščo, hkrati pa je začela nastopati na največjih jugoslovanskih glasbenih festivalih, kjer sicer sprva ni zmagovala, a so je zagotovo opazili, saj je prišla v številne takratne medije, tudi po zaslugi njene lepote in simpatičnosti. Kmalu se je njena zgodba v pop glasbi razcvetela, saj je v naslednjih treh letih posnela vsako leto en album (Pesem v meni, to si ti, Sanje so vse, kar imam, Zapali noč), dokazala pa se je tudi po prodaji, saj je prodala več nosilcev zvoka kot vse slovenske pevke skupaj (do tedaj).
Film se tako poleg njene glasbene kariere osredotoča predvsem na njeno srčnost in razbijanje mita, da lepe ženske ne morejo biti tudi pametne in inteligentne. Simona si je v zrelih letih izpolnila tudi željo po študiju, saj je doštudirala psihologijo in izpeljala donatorsko akcijo za nakup dveh inkubatorjev za ljubljansko porodnišnico. Čeprav svoje dobrodelnosti nikoli ni hotela obešati na veliki zvon in je vedno dejala, da to dela "za svojo dušo".
Simona je v svoji karieri posnela okoli 200 skladb na 20 albumih, prodala pa je okoli pol milijona nosilcev zvoka. Za največji uspeh si je štela sodelovanje z italijanskim pevcem Al Banom, ki je bil nad njo tako navdušen, da ji je dovolil, da sama izbere, katere pesmi bosta zapela skupaj, sodeloval pa je tudi na dveh njenih mega koncertih, v Ljubljani in Mariboru. "Simona je s svojo življenjsko potjo pustila sled in tako na nek način ne bo nikoli umrla," v filmu pove Al Bano.
Podobno srčno se je spominja botra enega njenih sinov, Tereza Kesovija, ki je dejala, da je bila zelo počaščena, ko sta jo z Goranom povabila, če bi izpeljali skupno turnejo. Hkrati je povedala, da ji je težko sprejeti dejstvo, da je ni več, saj sta jo njena osebnost in široko srce tako zaznamovali, da bo na nek način vedno ostala z njo v mislih. in srcu.
Goran Šarac je bil po prvem ogledu filma vidno ganjen in presunjen, saj se ja zahvalil Moravcu, da ga je "nekako vrnil v življenje", saj je družina preživljala izredno težke čase, saj sta se brata Šarac morala v začetku letošnjega leta soočiti še z izgubo očeta.
V dokumentarcu so se izgonili vsem temnim platem, prepovedi nastopanja na nacionalni televiziji, tudi o domnevnem rivalstvu s Heleno Blagne ni govora, hkrati pa so se osredotočili na vse dobro in lepo, kar je Simona dala svetu, glasbi in vsem, ki so prišli z njo v stik. O njej spregovorijo tudi Peter Lovšin, Manca Košir, Vesna Milek, Tanja Žagar, Stane Vidmar, Goran Karan, Al Bano, Miki Šarac in drugi.
Oglejte si nekaj fotoutrinkov s premiere filma!
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.