Domača scena

FOTO: Picasso plakat za film Bitka na Neretvi naredil za 15 steklenic jugoslovanskega vina

Ljubljana, 12. 01. 2016 16.10 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 7 min

Avtor

Teja Pelko

V podhodu Ajdovščina v Ljubljani je vse do konca marca na ogled razstava Picassovih grafik, keramike in plakatov, med njimi tudi tistega, ki ga je ustvaril za film Bitka na Neretvi.

Razstavljeni to trije segmenti Picassove ustvarjalne vsestranskosti. Na ogled je del cikla Suite Vollard (Vollardova suita), poleg tega pa še 75 plakatov, med katerimi je tudi motiv znane Guernice, in 20 keramičnih objektov, nastalih v znanem francoskem keramičnem centru Vallauris.

Vollardova suita

Opus z naslovom Suite Vollard (Vollardova suita) je najbolj znan in najpomembnejši Picassov grafični cikel. Je tudi med najobsežnejšimi in najpogosteje omenjenimi. Nastal je po dogovoru s svojim mecenom, umetnikom in umetnostnim trgovcem Ambroiseom Vollardom (1866-1939). Picasso naj bi mu grafike izročil v zameno za eno Renoirjevo in eno Cezannovo sliko. Volardova suita je nastajala med letoma 1930 in 1937, nato pa jo je v nakladi 300 izvodov med letoma 1937 in 1939 na papirju montval natisnil znani tiskar Roger Lacourier. Dodatno je bilo natisnjenih še 250 izvodov, kasneje pa je muzej mesta Mülheim an der Ruhr naredil ponatis v 300 izvodih, ravno tako na papirju montval, s čimer je hotel po dostopnih cenah približati ta opus Picassovih grafik čim širšemu krogu zbiralcev in ljubiteljev umetnosti. Dela, ki so predstavljena na razstavi, so iz te izdaje.

Opus vsebuje natanko sto grafičnih listov v različnih tehnikah, od suhe igle in jedkanice do litografije. Sestavljen je iz 5 tematskih sklopov s skupaj 73 motivi, začenši s Kiparjevim ateljejem (44 prizorov), sledi mu serija upodobitev Minotavra (17 scen v različnih preobrazbah, od nežnega ljubimca in bonvivana do posiljevalca in požiralca žensk), Ljubezenski boji (5 prizorov) in Variacije na Rembrandta (ravno tako 5), zaključujejo pa ga trije Vollardovi portreti kot poklon mecenu, medtem ko ostalih 27 motivov ni tematsko povezanih.

"Celotna suita je dandanes izjemna redkost in ima tudi temu primerno ceno. Končna podoba suite ni bila nikoli realizirana, ker je Vollard kmalu potem, ko so bile grafike natisnjene, umrl v prometni nesreči. Kar nekaj let je trajalo, da so potem razdelili zapuščino in jo postopoma dajali na trg oziroma med zbiralce ali na razstave," je na novinarski konferenci ob razstavi povedal priznani slovenski umetnostni zgodovinar in kritik Brane Kovič. Posamezne grafike iz Vollardove suite iz prve izdaje na prostem trgu dosegajo ceno med 10.000 in 20.000 evrov za posamezen list. Cena je odvisna od privlačnosti, izdelanosti in popularnosti motiva, nekatere njegove grafike iz istega in kasneješega obdobja pa so tudi dražje in dosegajo cene do 120.000 evrov.

Glavno pero kritike za moderno umetnost Brane Kovič. FOTO: Miro Majcen

Keramika

Na ogled je tudi 20 kosov Picassove keramike. "Keramika velja za minorno likovno zvrst, ker je splošna predstava o keramiki, da je njen namen predvsem utilitarnost in da se to lahko dobi za majhen denar. A ob tem je tu tudi umetniška, avtorska keramika, narejena v omejenem številu. Cena, ki je seveda odvisna od motiva, velikosti, redkosti in od podpisa avtorja, lahko tudi pri keramiki dosega presunljivo visoke cene. Najboljši kosi Picassove keramike gredo v desetine tisoče evrov, so pa tudi takšni, ki se jih da dobiti že za nekaj tisoč evrov, za nekaj sto pa so na voljo kosi, pri katerih je Picasso privolil v reprodukcijo katerega od svojih motivov in faksimile svojega podpisa," je dejal Kovič.

Picasso je keramiko ustvarjal na spontan in igriv način. FOTO: Miro Majcen

Plakati

Razstavljeni plakati so za njegove razstave in za razstave drugih dogodkov, za katere je Picasso naredil dizajn. Slednji so v tem izboru v manjšini. "Picasso je zasnoval predvsem plakate za razstave keramike v znanem francoskem keramičnem centru Vallauris, kjer je tudi pogosto sodeloval in izdeloval keramiko. Na simpozijih je ustvarjalo tudi po sto avtorjev, Picasso pa je kot najimenitnejši in najslavnejši med njimi je po navadi narisal poseben motiv, ki so ga potem vključili v plakatno zasnovo in natisnili, da so oglaševali razstavo keramičnih mojstrovin, ki so jih umetniki naredili v času simpozija," je pojasnil Kovič.

Na ogled so tudi plakati, ki so jih dale tiskati posamezne institucije ali galerije, ki so pripravljale razstave Picassovih del. Na teh plakatih je navadno reproducirana ena izmed slik ali grafik iz umetnikovega opusa, ki je bila vključena v razstavo.

Picassov plakat za film Bitka na Neretvi

Razstavljen je tudi plakat, ki ga je Picasso ustvaril za film Bitka na Neretvi. Kot smo izvedeli, ga je naredil za simbolično ceno - za 15 steklenic vina raznih jugoslovanskih proizvajalcev - predvsem zaradi njegovih simpatih do Tita in levičarskih nazorov. "Picasso se je med snemanjem filma slučajno nahajal v Jugoslaviji. V filmu so nastopala takratna največja filmska imena. Takšna močna zasedba je najverjetneje vzbudila tudi njegovo pozornost in si je šel pogledat prizorišče snemanje. O tem nimamo podrobnejših podatkov. Ko je videl, kako se film dela in nastaja, koliko sredstev je bilo vanj vloženih – vedeti namreč moramo, da so se tudi dejansko rušili mostovi, vasi, gradovi … Ta film je ogromno stal in da je bil nekdo pripravljen v tistem času toliko tvegati in preseliti določene ljudi, da so lahko vasi zbombardirala letala - to je bil čudež. Za to se lahko zahvalimo Josipu Brozu Titu, ki je bil filmu zelo naklonjen in je spodbujal jugoslovansko kinematografijo. Ko je Picasso, ki je bil umetnik in širok človek, videl to grandioznost projekta, ga je najbrž to tako impresioniralo, da se je odločil, da bo za to naredil plakat. Mogoče so mu to tudi rekli. Mislim, da je eno povezano z drugim. Poleg tega je bil Picasso tudi velik antifašist in je bil zelo naklonjen partizanom, ki so bili na strani zmagovalnih sil takratne Evrope, pa tudi del upora sveta proti fašizmu in nacizmu. On je izkusil vojno v Španiji in je zaradi tega vedel, kakšno je bilo trpljenje v Jugoslaviji. Najbrž je na ta način dal tudi neki svoj doprinos, en poklon temu partizanskemu gibanju in trpljenju, ki je takrat bil. Moramo vedeti, da so se proti armadam praktično borili goloroki. Tako je bilo povsod po Evropi pri vseh odporniških gibanjih," nam je povedal organizator razstave Leon Pogelšek, Kovič pa je dodal: "To, da je Picasso pristal na to, da naredi ta plakat je bila velika čast za film, za režiserja in za kinematografijo."

Organizator razstave Leon Pogelšek FOTO: Miro Majcen

Picassova ljubezen do Dore Maar

Picassa z Jugoslavijo veže tudi ljubezen do Dore Maar, znane fotografinje, ki je bila ena izmed njegovih številnih ljubic pa tudi njegova muza. "Njeno pravo ime je Henriette Theodora Marković. Njena mati je bila Francozinja, njen oče pa hrvaški arhitekt Josip Marković," nam je povedal Kovič. Na naše vprašanje, če je na kakšen način povezan tudi s Slovenijo, pa je odvrnil: "Ne, da bi jaz vedel. Če je pa kakšno Slovenko dol dal, pa tudi ne vem. Ni izključeno, da je ni. Glede na to, da je bil pri ženskah zelo podjeten, je mogoče tudi na kakšno Slovenko naletel."

V takšni obliki razstave ni bilo še nikjer

Ta grafika je pred več kot desetimi leti na dražbi v New Yorku dosegla ceno 90.000 dolarjev. FOTO: Miro Majcen

"V takšni obliki, v tem obsegu in na takšen način (del Vollardove suite, plakati in keramika skupaj) razstave ni bilo še nikjer. Vsa dela so iz privatnih virov iz Slovenije. Prvič je razstavljena. En del je moj, en pa od poslovnega partnerja, s katerim sodelujeva na razstavah," je povedal Pogelšek. Celotno razstavo je pripravljal okoli štiri leta. Vollardovo suito je sicer kupil v tednu dni, da je zbral še druge stvari pa je potreboval več časa.

"Milsim, da je razstava sama po sebi zelo lepa. Mislim, da same mape iz Vollardove suite trenutno v Evropi ni na ogled. Sam original, v okviru katerih je bilo narejenih 100 komadov, je po muzejih, trenutno pa ni noben razstavljen. Nazadnje je bil v Londonu - mislim, da dve leti nazaj. Ta mülheimska mapa je bila lani razstavljena v Madridu ali v Sevilli. Ta delček pa je tukaj. Ni nam treba potovati, da bi jo videli. Keramike smo pri nas sicer že videli. Ena obsežna razstava je bila v Cankarjevem domu leta 1985. Takrat so bile žal zelo slabe kritike, saj še nismo znali dojeti, da ima tudi Picassova keramika neko umetniško vrednost. Od takrat so cene na avkcijah poskočile za 20-krat. Zelo zanimivi so tudi njegovi mirovniški plakati. Picasso je bil namreč velik humanist. Na enemu izmed njih je tudi originalna litografija enega izmed njegovih najbolj znanih del Guernica iz leta 1953. To je redkost. Mislim, da trenutno na prodaj ni nobenega, na svetu jih je pa mogoče ostalo še kakšnih 20," nam je povedal Pogelšek.

Najbolj dragocena dela na razstavi so mapa Vollardova suita, trije kosi keramike ter plakata Guernica in Pan. Nekaj Picassovih del, kot so podvojene grafike iz Vollardove suite in podvojeni plakati pa se da tudi kupiti. Cene se gibljejo od 500 do 20.000 evrov.

Po tej razstavi pripravljajo pa razstavo Chagalla in Mirója.