V Murski Soboto leta 1925 rojeni Miki Muster je začetnik slovenskega stripa in eden najuspešnejših avtorjev stripa in risanega filma. Razstava ob njegovi devetdesetletnici bo pokazala celovito produkcijo obsežnega opusa stripa, slikanic, risank, reklam, karikature in kiparstva, ki ga zaznamujejo tehnična brezhibnost in vsebinska razgibanost. Čeprav je končal študij kiparstva na Akademiji v Ljubljani, ga je bolj zanimala risba. Ta je z leti dozorevala in se spreminjala, karakter njegovih junakov se je oblikoval in dobival nove poteze. Dogodivščine stripovskih junakov Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika je v petdesetih in šestdesetih letih objavljal v Slovenskem poročevalcu.
Želja po raziskovanju in ukvarjanju z risanim filmom ga je popeljala v München, kjer je leta 1973 pri Bavaria filmu začel animirati serijske filme. Ko je sredi sedemdesetih let srečal Guillerma Mordilla, humorista in karikaturista, je nastala serija štiristotih risanih filmov, v skupni dolžini skoraj štiristo minut. Ta serija je imela izreden uspeh in so jo predvajali tako rekoč po vsem svetu. Muster-Mordillove so risanke odkupili televizijski studiji iz tridesetih držav. Prav tako se je uspešno lotil tudi filmov o Nicku Knattertonu po istoimenskem stripu Manfreda Schmidta. Miki Muster je v Nemčiji ostal do leta 1990, po letu 1967 pa so njegovo produkcijo zaznamovali reklamni spoti in politična karikatura.
Leta 2014 je predsednik republike Borut Pahor odlikoval Mikija Mustra s srebrnim redom za zasluge za vrhunsko pionirsko delo na področju slovenskega animiranega filma in stripa. Decembra istega leta je Združenje novinarjev in publicistov podelilo častno priznanje Boruta Meška za njegov življenjski opus in likovno ustvarjanje na področju politične karikature. Mustru so 7. februarja letos podelili Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Celovit pregled na 400 kvadratnih metrih razstavnega prostora
Organizator razstave Aleksander Buh, direktor zavoda Strip art in lastnik Strip.art.nice Buch, je povedal, da si je razstavo zamislil kot celoten pregled Mustrovega dela, a je materiala toliko, da ga ni bilo mogoče umestiti na 400 kvadratnih metrov. Tako se je odločil za bolj "zračno" postavitev, ki je na ogled v sedmih sobah.
V prvi razstavni sobi stoji fotografija Mustrovega edinega kipa v naravni velikosti, ki upodablja narodnega heroja Štefana Kovača in stoji v Murski Soboti. V tej sobi si lahko ogledate tudi Mustrove prve risanke, je povedal Buh.
V drugi sobi so na ogled risanke, ki jih je Muster sredi 70. let risal za humorista in karikaturista Guillerma Mordilla. Plod njunega sodelovanja je serija 400 risanih filmov, v skupni dolžini skoraj 400 minut. Tretja soba je posvečena televizijskim reklamam, katerih skupno število se prav tako giblje blizu 400.
V četrti, največji sobi pa so kronološko predstavljeni stripi o Zvitorepcu. Razstavljenih je 11 knjig o zvitemu lisjaku, iz vsake knjige pa so na ogled tudi po tri originalne stripovske table. V peti sobi so razstavljene reprodukcije Mustrovih slikanic, šesta je namenjena originalom Mustrovih političnih karikatur. Ogledati pa si je mogoče tudi diplome, priznanja in nagrade, ki jih je Muster prejel, tudi Prešernova nagrada.
Zadnja soba je zamišljena kot otroška soba. V njej bodo ob sobotah ob 10. uri potekali tudi dogodki, namenjeni najmlajšim. Že to soboto bo gledališče Toneta Čufarja z Jesenic uprizorilo Igrico z Zvitorepcem, Trdonjo in Lakotnikom. Prihodnjo soboto bo Igor Ribič izvedel Risarske karaoke, 17. oktobra pa se obetajo stripovska delavnica z Matejem de Ceccom ter lutkovna predstava Ježek na obisku. Literarno gledališki nastop bo 24. oktobra pripravil Andrej Rozman Roza.
V sklopu razstave so po uradnem zaprtju muzeja predvideni tudi večerni dogodki, ki bodo brezplačni. Filmski France Prešeren Pavle Ravnohrib bo 8. oktobra za Prešernovega nagrajenca recitiral pesmi velikega slovenskega pesnika, 15. oktobra pa bo na temo Rad imam življenje in stripe občinstvo zabaval kantavtor Adi Smolar. Blues in rock bodo 22. oktobra preigravali Blues Kitchen, zadnji večerni dogodek 29. oktobra pa bo minil v družbi Jerneja Kuntnerja, ki bo izvedel urico z Mercatorijem, Pšemekom, ..., in Butnskalo.
Razstava bo na ogled do 1. novembra.
KOMENTARJI (5)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.