Saj so se smejali humornim gledališkim vložkom, pa tudi peli in ploskali ob zimzelenih melodijah, ki jih je izvajal ansambel Gregorji, ter bili vidno impresionirani nad plesalci plesne skupine Artifex, ki jim je izvrstno uspelo združiti elemente folklornega plesa s sodobnim hiphopom, a so to počeli veliko manj vzneseno kot bi glede na zvrst predstave lahko. Še ob skladbi Slovenija, od kod lepote tvoje je bilo občinstvo kljub pozivu pevke, naj zapoje zraven, z mesta, kjer smo sedeli, komajda slišati.
"Meni je bila predstava zelo všeč, mogoče bi si edino želel, da bi se ples, igro in glasbo bolj povezalo skupaj, sicer pa zelo luštkana stvar. Lahko izrečem same pohvale," nam je dejal plesalec in koreograf Matevž Česen, na naše vprašanje, ali je tudi kaj prepeval, pa odvrnil: "To ravno ne, saj to ni moj stil."
Zelo posebne spomine pa je muzikal obudil pri 88-letni gospe Amaliji. "Pesem Bila sva mlada oba me je zelo ganila, saj sva se na dan poroke tudi midva z možem, s katerim sva zdaj poročena že več kot 50 let, sprehodila čez most (Tromostovje – takrat je bil namreč matičar še na magistratu), ob tem pa nama je moj bratranec na harmoniko igral to pesem. To je najina pesem. Večkrat si jo doma zapojem, ko jo poslušam po radiu. Mož je sicer na vikendu, a tudi on zelo rad posluša takšne pesmi, " nam je pojasnila gospa in dodala, da jo je na muzikal pripeljala hči. Ta nam je povedala, da se jo je odločila presenetiti, zato ji ni povedala, kam gresta, čeprav jo je mama sprva zavrnila, ker jo bolijo noge. "Zdaj pa bom zagotovo to zgodbo poslušala še celo leto," nam je v smehu dejala Amalijina hči.
Slavku Avseniku mlajšemu je bil muzikal všeč veliko bolj, kot je pričakoval, da mu bo: "Ker sem ga videl prvič, niti nisem vedel, kaj me čaka. Seveda si težko predstavljaš, kaj se bo zgodilo. Zgodba mi je bila sicer všeč že, ko sem jo prvič prebral, a realizacija je nekaj povsem drugega in moram reči, da sem bil prijetno presenečen in navdušen, da so si upali, tako ekipa kot igralci, glasbeniki in plesalci, narediti ta pogumen korak in odpreti novo poglavje na področju slovenske zabavne oz. narodno-zabavne kulture. To je nekaj, kar je zelo neoprijemljivo. Edini kriterij, ki velja, je občinstvo in glede na to, da se Avsenikova glasba ob svoji publiki razvija že 60 let, je gotovo, da je ta glasba nekoliko pomagala pri tem vstopu, na kar smo seveda mi zelo ponosni. Je pa jasno, da vsak začetek pomeni, da je treba iskati dialog s publiko, se učiti od nje in jo tudi navajati na nekaj novega. Upam, da bo ta stvar uspešna. Vsaj zaenkrat po tem, kar sem danes videl, pričakujem, da bo šlo dobro naprej in sem vesel za to, da smo Slovenci dobili neko novo vrsto zabave," nam je zaupal Avsenik.
Režiser predstave Jaša Jamnik nam je razkril, da se je povabilu k projektu odzval z velikim veseljem. "Predvsem zato, ker še nikoli nisem delal muzikla v tem žanru, pa tudi ker gre za glasbo ansambla Avsenik. Sicer te zvrsti, če sem iskren, nikoli nisem poslušal, je pa dejstvo, da je to zelo nalezljiva glasba. Po vsaki vaji smo si mrmrali vsaj enega od teh komadov. To so izvrstne melodije. Ni slučaj, da se ti komadi največkrat izvajajo na svetu. To je perfektno napisana glasba, ki je na Slovenskem že ponarodela, in mislim, da bodo morali tudi tisti, ki imajo odpor do tovrstne glasbe, tega sčasoma opustiti in tudi znotraj te glasbe videti, kaj je kvalitetna, kaj pa mogoče manj kvalitetna glasba," je dejal Jamnik. O odzivih občinstva (predstava je bila predpremierno na ogled v letnem gledališču Khislstein, trikrat pa so jo uprizorili tudi v poletnem gledališču Studenec) pa je povedal: "Odzivi občinstva so vedno zelo močni. Publika zelo sodeluje s ploskanjem, petjem, smejanjem, jokanjem, z vsem. Odziv je izjemen, izvrsten. To je že skoraj sociološki fenomen, saj se redko v gledališču naleti na tak odziv publike. Mogoče so bili nekateri odzivi močnejši, mogoče je ljubljanska publika malce bolj zadržana, skuša malo dokazati svoj intelektualni nivo – ali kakor koli želijo oni temu reči – a kljub temu mislim, da se je lepo ogrevala in pripeljala do zelo razgrele publike na koncu."
Za plesno skupino Artifex je bil ta muzikal nekaj povsem novega, saj še nikoli prej niso delali koreografij na narodno-zabavno glasbo, zato so takoj sprejeli povabilo k sodelovanju. "Prvič smo naredili hiphop na to zvrst glasbe, kar je bilo za nas na začetku nekaj novega. A vsakič, ko smo komad predvajali, smo se vživeli v to vlogo in na koncu nam je uspelo, kot nam je. Glede na odzive občinstva, mislim, da nam je kar dobro. Upamo, da smo našim gledalcem z našim plesom odprli kakšna nova obzorja " nam je dejal član skupine Tadej Premk. Pa so zdaj kaj večji ljubitelji narodno-zabavne glasbe, kot so bili? "Vsak se je enkrat v življenju že srečal s to zvrstjo glasbe. Mi je nismo poslušali, saj smo bolj hiphoperji, smo jo pa poznali. Vsak Slovenec ima namreč to v krvi," je prepričan Tadej.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.