V izvirni glasbeni komediji, ki vsebuje obilo vročih ritmov, iskrivih dialogov in zabavnih situacij, so nas v prelomna šestdeseta leta prejšnjega stoletja in njihovo zapuščino popeljali Žan Perko, Robert Korošec, Filip Samobor in Matic Lukšič, ki so odlično odigrali četverico mladih fantov, združeno v bend po imenu Neki novi tipi, ki sanja o slavi in uspehu. Poleg njih nastopajo še Nina Rakovec, Tines Špik, Milan Štefe, Jaka Lah, Tanja Dimitrievska in Sara Gorše.
Predstava, ki se v zgodbi navdihuje pri nekaterih konkretnih biografskih podatkih Beatlov, je nastala v soavtorstvu režiserja Marka Manojlovića in dramaturginje Petre Pogorevc. Glasbeni vodja in avtor aranžmajev je Miha Petric, vokalni korepetitor pa Jože Šalej. Kot instrumentalni korepetitorji so sodelovali Miha Petric (električna kitara, bas kitara), Žiga Kožar (bobni) in Miha Gantar (akustična kitara). Likovno podobo so ustvarili scenograf Branko Hojnik, kostumografka Jelena Proković, avtorica videa Vesna Krebs in oblikovalec svetlobe David Orešič. Za jezik je skrbel Martin Vrtačnik, za koreografijo pa Sebastjan Starič. Zvok je oblikoval Sašo Dragaš. Pri uprizoritvi so sodelovali še asistentka dramaturginje Katarina Košir in asistenta kostumografke Andrej Vrhovnik in Barbara Vrbančič.
Ker tekoča sezona MGL nosi skupni naslov 20. stoletje, so se že jeseni 2013 odločili, da eno od premier posvetijo spominu na legendarno skupino The Beatles. Predstava naj bi temeljila na scenariju filma A Hard Day's Night. Na Sony so takrat naslovili prošnjo za posredovanje pri pridobivanju pravic za uporabo scenarija in izvajanje glasbe. Povedali so jim, da bo proces pridobivanja pravic za uporabo glasbe verjetno trajal nekoliko dlje, morebitnih zapletov pa ni omenjal nihče. V mesecih, ki so sledili, so projekt A Hard Day's Night uvrstili na repertoar sezone 2014/2015, natisnili katalog, prodali več kot polovico abonmajev, angažirali režiserja, glasbenega vodjo, štiri instrumentalne in vokalne korepetitorje ter opravili avdicijo za razdelitev glavnih fantovskih vlog. Tik pred poletjem 2014 pa je s Sonyja prišla novica, da Apple uporabo materiala prepoveduje. Vseeno so se odločili ostati zvesti izhodiščni zamisli, zato je uprizoritev še vedno posvečena spominu na ansambel The Beatles. Spremenjeni pa so naslov in osebna imena. Pravice za izvajanje trinajstih izbranih glasbenih komadov so pridobili s pomočjo agenta Martina Razpotnika, in sicer za vsako pesem posebej, šest avtorskih komadov, prav tako vključenih v uprizoritev Neki novi tipi, pa so med devetmesečnimi glasbenimi pripravami napisali mladi igralci sami. Tri od njih so nam zaigrali ob koncu predstave, zanje pa – kot že tudi večkrat vmes - poželi bučne ovacije občinstva.
"Moram reči, da mi je bila predstava zelo všeč. Zelo sem občudoval te mlade igralce, kako pojejo, kako igrajo, kako kompletni so. Neverjetno. Mislim, da tega naša generacija ne bi izpeljala. Upam, da jih preveč ne sliši," nam je povedal upokojeni član ansambla MGL Evgen Car. Predstava je bila zelo všeč tudi dramaturginji, režiserki in performerki Nani Milčinski. "Zelo sem se zabavala. Je pa zanimivo, da vedno, ko gledam malo zgodovine, hkrati ob tem, ko se zabavam, čutim ene vrste melanholijo in se sprašujem, če res živim v pravih časih oziroma, če sem mogoče rodila v napačnih letih," nam je zaupala Nana. Nad prikazanim je bila navdušena tudi igralka Iva Krajnc. "Super so naredili fantje. Odlično. Vsem tistim, ki se želijo zraven gledališča naslišati še glasbe, predstavo absolutno priporočam," nam je povedala igralka.
Menjava uprizoritve Beatli – A Hard Day's Night z glasbeno predstavo Neki novi tipi vprašane ni čisto nič motila. Car sicer sploh ni vedel, kaj se je dogajalo v ozadju, dejal je le, da je bil s predstavo zadovoljen in da z veseljem in dobre volje zapušča teater. Tudi Nana ni pogrešala 'hroščkov'. "Meni je bilo slišano všeč. Občutke je bil pravi, tako, da jaz tega nisem pogrešala. Če so pa oni, mi je pa žal, da jim to ni uspelo," nam je dejala Nana. Iva sploh ni razmišljala o tem. "Moram reči, da so igrali tako, da mi to sploh ni prišlo na pamet," nam je dejala igralka.
Znane obraze smo povprašali tudi, kateri glasbi sami najraje prisluhnejo. Evgen nam je zaupal, da na starejša leta najraje posluša resno glasbo, sicer pa zna uživati v vsem, tudi takrat, ko kakšno otroško pesmico zapoje vnukinja, ki to počne zelo lepo. Nana posluša veliko različne glasbe, odvisno od razpoloženja. Tudi Iva posluša vse po malem. "Malo jazza, malo klasike, malo popa, zadnje čase pa predvsem otroško glasbo – pesmice in uspavanke," nam je dejala Iva.
Glavni protagonisti Žan Perko (bobni), Robert Korošec (kitara), Filip Samobor (bas), Matic Lukšič (kitara) so imeli kar težko delo, saj ni šlo za tipično gledališko vlogo. Bilo je naporno, a lepo, so se strinjali fantje. "Morali smo kombinirati Beatle in sebe. Vsak je svoje sestavljal. V bistvu je bilo zelo zanimivo delati," nam je povedal Žan. Robert je dodal še, da so instrumente vadili osem mesecev in da je bilo naporno, a da se je izplačalo, saj je na koncu vse izpadlo zelo dobro. Največ težav z učenjem instrumentov je imel Žan, ki nikakor ni mogel ujeti pravega ritma. Najbolje pa je šlo Robertu.
Glasbo, ki so jo igrali, so nekateri poslušali že prej, drugi pa so se z njo podrobneje srečali ob pripravah na predstavo. Matic je to glasbo poslušal že v osnovni šoli. "Oče me je popeljal v svojo zakladnico cedejk in vinilk iz srednje šole, ker si je obupno želel, da bi nehal poslušati najstniško pop glasbo, tako da sem dosti zgodaj spoznal Beatle, Boba Dylana in Rolling Stones. Tako da nisem imel večjih težav. Malo sem jim tudi pomagal," nam je zaupal Matic. "Jaz se z Beatli nisem tako dobro poznal prej, le z radia. Vedel sem, da so bili zelo slavni. Moja mama je oboževalka Doorsov, tako da sem odraščal z njimi. Zdaj sem pa seveda začel poslušati vse možno iz tega obdobja," nam je zaupal Filip, ki sicer najraje posluša progresivni rock in metal. Robert tovrstne glasbe ni veliko poslušal, največ od nje pa je poslušal skupini Doors in Rolling Stones, tako da večjih težav z glasbo iz 60-ih let prejšnjega stoletja ni imel. Sicer pa posluša vso glasbo, najraje pa jugo rock. Tudi Žan te glasbe ni poslušal, niti ni bil njen oboževalec. Sicer pa posluša vso dobro glasbo.
Tudi fantov zamenjava uprizoritve Beatli – A Hard Day's Night z glasbeno predstavo Neki novi tipi ni motila. "Skladbe, ki smo jih igrali, so bolj znane po Beatlih kot po pravih avtorjih. V bistvu so Beatlove skladbe. Niso jih napisali, a so njihove. Pa naše so tudi dobre," so še dodali fantje.
Glede na ovacije občinstva nas je zanimalo še, če fantje kaj razmišljajo o tem, da bi Neki novi tipi kot skupina delovali tudi izven gledališča. Dejali so nam, da se o tem zaenkrat še niso pogovarjali, če bo priložnost, so pa definitivno za akcijo.
Barbara Hieng Samobor je bila z odzivi občinstva zelo zadovoljna. "Srečna sem, da je bil tako močen aplavz in da so bile znotraj predstave tako lepe in divje reakcije. To je bilo veliko tveganje in v bistvu danes veliko olajšanje," nam je dejala ravnateljica in umetniški vodja MGL in priznala, da je bila zaradi sina na odru še malo bolj živčna kot sicer. To, da jim ni uspelo pridobiti avtorskih pravic za odrsko priredbe filmske uspešnice Beatlov A Hard Day's Night pa je – glede na končen razplet - ocenila celo za dobro. "Ekipa je bila zaradi tega bolj avtorska, nastalo je nekaj, kar ni kopija, ampak dosti samostojno in premišljeno dejanje. Tisto pa bi bila neka rekonstrukcija, ki bi bila tudi veliko bolj lahko tarča neke presoje, ali smo si lahko sploh lahko drznili čisti prenos na oder. Kot rečejo Angleži: 'So far so good' (Za zdaj vse dobro – op. a.)," nam je dejala Barbara Hieng Samobor. In kakšna glasba se vrti pri njih doma? "Jaz poslušam vse mogoče. A po generaciji in po naravi sem rockerica. Če bi šla na samotni otok z enim samim cd-jem, pa bi bili to Doorsi," nam je še zaupala Barbara.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.