FOTO: Na predstavo se je pripravljal v gozdu

Osebna revolucija antijunaka, ki se je naveličal biti 'priden'

Divjak je komedija o človeku, ki zapusti vse, za čimer se peha povprečen človek današnjega časa. Kariero, materialno varnost in družino zamenja za divjino slovenskega gozda, šotor in mladega jelenčka. Gre za osebno revolucijo antijunaka, ki se je naveličal biti 'priden'.

Komedija je nastala po knjižni predlogi romana Doppler norveškega avtorja Erlenda Loea, ki je v tujini že priznana knjižna uspešnica. Režiser Aleksander Popovski si je to predstavo želel narediti vse odkar je pred tremi leti prebral omenjeni roman. "Roman se mi je zdel čudovit. Zelo dober. Gre za drugačno revolucijo od te, ki se dogaja danes. Z Urošem Fürstom sva se nato pogovarjala, kako bi dobila pravice za ta roman. Čudno se mi je zdelo, da v Sloveniji še ni bil preveden, saj je na Hrvaškem, v Srbiji in v Makedoniji že bil. Potem smo dobili pravice zanj in šli v to predstavo. Meni se zdi tema zelo zanimiva," nam je proces do nastanka predstave opisal režiser. Pohvalil pa je tudi igralce. "Vsi so zelo dobri igralci. Način, s katerega skačejo iz enega v drugi lik, je z užitkom gledati. Oni so v bistvu bend, ki igra to zgodbo. Vesel sem, da nam jo je uspelo predstaviti," nam je povedal Popovski. Enakega mnenja je bila tudi igralska zasedba. "Super je bilo. Super ekipca. Tudi Aco in cela ekipa iz Siti teatra. Norih mesec dni. Zelo sem hvaležen, da sem bil zraven," nam je dejal Pirnat. Časova je njegovim besedam pritrdila, ob tem pa dodala še: "V tem mesecu dni smo postali družina. Meni je bilo super, da sem delala z dramskima igralcema in Acom, ki je res mega režiser – on je bil še pika na i. Poezija! Zelo kreativen in inspirativen proces." Fürst pa nam je dejal, da je zelo vesel, da sta Katarina in Primož pristala na to dogodivščino. "Mislim, da se bomo imeli zelo dobro, ko bomo hodili naokrog in igrali predstavo. Občutek imam, da nas čakajo pestra gostovanja in ponovitve," nam je dejal Uroš, ki se je na predstavo poleti pripravljal v gozdu. "Zanimalo me je, kaj to pomeni, če greš v gozd in se imaš tam fino sam oziroma, kaj pomeni iti ven iz civilizacije in biti malo sam v gozdu, ponoči sam v šotoru. S sabo sem vzel psa in telefon. Moram reči, da je zelo privlačno in da se mi ne zdi tako nemogoče, da bi komu pasalo kar ostati v gozdu in biti tam, ker je res mir in luštno. Nič te ne nervira in ne vidiš nobene smeti, nobenega človeka, samo poslušaš petje ptic in šelestenje vetra, tako kot jaz 'nakladam' v predstavi," nam je povedal igralec. Katarina pa je dodala, da je bil čez dva dni zelo vesel, ko je bil doma na toplem in na kavču ter si odprl pivo. "To si pa zamolčal," ga je v smehu okarala Katarina, nakar je Uroš odvrnil, da se je moral vrniti, ker mu je zmanjkalo pitne vode. Igralci so zelo uživali tudi med samimi pripravami na predstavo. "Dejansko smo se na vajah smejali dva meseca. Na koncu smo se samo še z replikami iz teksta pogovarjali in se samo smejali. Na koncu smo se že bali, da smo sami sebi smešni," nam je dejal Uroš.

A ta bojazen je bila odveč, saj so ustvarjalci za predstavo ob koncu poželi stoječe ovacije, sami pa so bili z odzivi občinstva tudi že med samo predstavo zelo zadovoljni. "Zdi se mi, da je bil danes kar dober odziv. Sploh jelenček je danes 'haral'," nam je dejal Uroš. Popovski je prepričan, da bo predstava še posebno všeč tistim, ki imajo radi skandinavski humor. "To je literatura kot Alan Ford. Ko ga bereš, se smejiš, a iz sebe. Jaz obožujem ta tip humorja. So cinični, zabavni, drugačni, hrabrejši od nas … V tem smislu mi je zelo všeč," nam je dejal Popovski.

Znani obrazi o predstavi

Predstavo si je ogledalo tudi mnogo znanih obrazov, med njimi igralci Matej Puc, Bojan Emeršič in Polona Vetrih.

Pucu se je zdela predstava fenomenalna. "Že tekst je fenomenalen. Tudi gledat takšne igralce je velik užitek. Režija je bila super. Iskreno sem res navdušen," nam je zaupal igralec.

Predstava je bila izjemno všeč tudi Vetrihovi. "Res mi je bila všeč. Posebna predstava, poseben tekst. Duhovita, lucidna, pa vendar huda, z globokim sporočilom," nam je dejala igralka.

Tudi Emeršiču je bila predstava zelo všeč. "Vidi se tudi, da je zelo inteligentno narejena, kar se od Popovskega tudi pričakuje. Tudi zelo čustveno je narejena, kar se tudi pričakuje od Popovskega. Zelo je aktualna. Igralci so bili perfektni, tema je dobra. Zdi se mi ena ljubših predstav, ki se bo letos zgodila – če se boš hotel malo razvedrit, hkrati pa od tega tudi nekaj odnesti, da ne boš imel občutka, da je šlo vse skupaj v prazno," nam je dejal igralec.

Vetrihova prisega na puščave, Popovski pa ne gre nikamor, kjer ni interneta

Znane obraze smo vprašali tudi, če so sami kdaj razmišljali, da bi se – tako kot glavni lik – podali v divjino.

Mateja to večkrat prime. "To se mi zdi takšna romantična ideja. Verjetno pa zdaj še ne bi imel toliko poguma, da bi se res podal v divjino. Me pa dostikrat prime, da bi se malo odmaknil od vsega skupaj. Sicer pa ti včasih že en sprehod po samotnem gozdu da neki občutek miru in užitka. Mislim, da narava dobro deluje na človeka," nam je povedal Matej.

Tudi Vetrihovo to večkrat zamika, svoj mir pa najde v puščavi. "Bila sem v različnih puščavah. Priporočam vsakomur, zato ker ima človek tam en drugačen občutek in drugače gleda na svoje življenje in na svet okoli. Mislim, da bi se moral vsak človek v življenju enkrat malo odtujiti in razmisliti o življenju in o svetu na en drug način," nam je dejala igralka in dodala, da ima razmišljujoč človek veliko za delat celo življenje, predvsem pa pri tem nikoli ni sam.

Primož meni, da ima tovrsten odklop vsak v sebi. "So trenutki v življenju, ko bi prerezal in šel. Ni nujno, da je to gozd," nam je dejal igralec.

Tudi Katarina meni, da je v tem svetu ob takšnem hitrem tempu življenja vsakemu padlo na pamet, da bi pustil stres in živčnost in šel nekam, kjer je mir, kjer bi se ukvarjal samo s tem, kaj bo jedel in kje bo dobil vodo. "A nekaj je o tem govoriti, drugo pa to narediti. Zaenkrat vztrajamo v tem svetu," nam je dejala igralka. Sicer pa Uroš, Primož in Katarina resno razmišljajo, da bi se podali v divjino na en preživitveni test in da bi malo poglobili to odrsko izkušnjo. Pred tem pa si vsi želijo vsaj en dan dopusta – na kavču.

Emeršič pa je že bil v divjini. "Moram reči, da je bilo luštno. Sem bil pa veliko mlajši. Bil sem v gozdu. Jedel sem jajca od mravelj, metal sem kamne in se skrival pred divjimi prašiči. Tretji dan pa sem šel že domov, ker nisem več zdržal," nam je povedal igralec.

V divjino pa se nikoli ne bi podal Popovski. "Ne grem nikamor, če tam ni interneta. Brez interneta ne morem," pa nam je za konec zaupal režiser.