Muzikal Mamma Mia!, ki oživlja glasbeno zapuščino legendarne skupine Abba, vse od njegove premiere leta 1999 na West Endu v Londonu pa si ga je v več kot 40 državah in 170 mestih po vsem svetu ogledalo prek 54 milijonov gledalk in gledalcev, je dobil slovensko preobleko. Abbine legendarne glasbene uspešnice so namreč v Križankah pod dirigentsko taktirko Patrika Grebla zadonele v slovenskem jeziku, za kar je z odličnimi prevodi poskrbel glasbenik in kantavtor Tomaž Domicelj.
Ljubezensko zgodbo, ki se odvija v romantični Grčiji, je pod režiserskim vodstvom Juga Radivojevića ustvarila 37-članska igralsko-pevska zasedba. V glavnih vlogah nastopajo: Alenka Godec, Simona Vodopivec Franko, Damjana Golavšek, Lea Bartha, Uroš Smolej, Gojmir Lešnjak – Gojc, Marjan Bunič in Matjaž Kumelj.
Triurna glasbeno-plesna-igralska poslastica ni pustila nikogar ravnodušnega. Že med samo predstavo so ljudje pri največjih uspešnicah zraven ploskali, veliko navdušenja pa je s svojim izklesanim telesom med pripadnicami nežnejšega spola požel tudi Matjaž Kumelj. Občinstvo je ekipo na koncu nagradilo še s stoječimi ovacijami.
Producent Jurij Franko se je projekta lotil v sodelovanju z ženo. "To je bila najina skupna odločitev. Jaz sem vesela, da ima človek toliko poguma, da se je v to spravil in da ima toliko posluha za to zvrst," nam je dejala Simona. Pot do njega pa je bila precej trnova in dolga. "V bistvu smo ta projekt želeli najprej izpeljati. A se ni dalo dobiti pravic. Sedem let sem se trudil zanje. S poslom smo se začeli ukvarjati zaradi tega in zdaj smo končno izpeljali ta projekt. To so edini ljudje v življenju, katerim sem ponudil, da grem smučat z njimi, če bi se lahko samo z njimi dobil, pa mi tudi odgovorili niso. Tako, da – toliko moje smučanje pomeni v Londonu," nam je v smehu dejal Jurij.
S čim jih je naposled prepričal, pa ne ve. "Pregledali so vse, kar smo do zdaj delali, kakšna kvaliteta je bila. Zelo zahtevni so. Zahtevajo kvaliteto. Že po tej plati imamo veliko odgovornost do njih. Mislim, da so privolili predvsem zaradi moje vztrajnosti. Ne poznam namreč producenta, ki si ne bi želel delati tega muzikala ali pa zanj pridobiti pravic. Naslednji, ki je najdlje vztrajal, je obupal po dveh letih," nam je razkril Jurij. S pridobitvijo ekipe ni imel večjih težav, saj so bili vsi, ki jih je kontaktiral zainteresirani, niso pa vsi mogli zaradi svojih obveznosti. "Muzikal vzame zelo veliko časa, saj moraš biti tri mesece non-stop prisoten na vajah, zato se za to redko kdo odloči. Tudi vračilo za to, ne le finančno, je zelo vprašljivo. Zato je profesionalcem veliko lažje reči, da bodo raje vzeli kakšno drugo vlogo in več tistega igrali. Fantje, ki so tu, so zraven s srcem in so si to tudi želeli. Ko smo jih vprašali, če bi naredili kakšno alternacijo, so odvrnili, da ne," nam je povedal Jurij.
Za režiserja je sicer producent najprej želel Borisa Kobala, a se to ni terminsko izšlo. Jug Radivojević pa je ta muzikal za njih delal že v Beogradu in je bil Juriju zelo všeč, predvsem zato, ker je hotel imeti muzikal takšen, kot je. "Ni želel ničesar krajšati, s čimer bi prihranili tudi stroške. Hotel je narediti vse od začetka do konca. Predstavo smo še nadgradili z izkušnjami iz Srbije. Kreativna ekipa je ista z izjemo glasbenega vodstva," nam je povedal Jurij. Zelo zadovoljen pa je bil tudi z reakcijami občinstva. "Odzivi so bili fenomenalni. Takoj je bilo jasno, da je to to. Da smo zadeli tisto, kar je treba in da smo naredili muzikal, kot je treba. Vedeli smo, da so pričakovanja za ta muzikal zelo visoka. To, da so ljudje stali 20 minut in želeli še, to je tisto, zaradi česar to delamo. To je največja nagrada," nam je dejal Jurij.
Na naše vprašanje, kako velik finančni zalogaj je bil ta muzikal, pa nam je odvrnil naslednje: "Vsaka produkcija je tako velik finančni zalogaj, kakor želiš, da je. Nobena nima 'podna'. Bolj kot finančni zalogaj je to čustven in časoven zalogaj. Če tega ne delaš zato, ker imaš to rad, seveda ne gre. S tem, da boš pričakoval, da se ti bo nekaj povrnilo, ni racionalizacije, sploh v Sloveniji, kjer je 2 milijona ljudi. Vsi mislijo, da bomo veliko zaslužili, glede na to, da smo vse junijske predstave že razprodali, ob tem pa pozabljajo, koliko je treba najprej sploh denarja notri dati, da do tega prideš. Pa ne le denarja, tudi energije – in ne le svoje, 70 ljudi, ki so bili tu noč in dan, zato da danes to tako izgleda kot izgleda."
Za Juga je bilo tokrat prvič, da je isto predstavo delal dvakrat zaporedoma. Ker je konec marca s premiero muzikala v Beogradu doživel velik uspeh, je čutil še toliko večjo odgovornost, da ga ponovi, saj se zaveda, da tega ni lahko doseči. "Uspelo nam je zahvaljujoč velikemu delu in motivaciji vseh. Že na dveh predstavah v Žalcu je bilo fenomenalno, enako tudi na predpremieri pred dvema dnevoma. S tem, kar se je zgodilo na premieri, pa so se uresničile naše sanje," nam je povedal Jug. Začeli so sicer v studiu pri Mojci Horvat, nato pa stvar nadgrajevali do Križank. "Muzikal je najtežje področje v gledališču. To je kot deseteroboj v atletiki. Tudi tu morate poznati različne discipline. Najprej so imeli pevske vaje, potem koreografske in zatem še dramske. Najprej posebej, nato pa so to morali še združiti. Ob tem, da so morali tisti z manj izkušnjami 'ujeti' tiste z več njih. Ansambel je bil sijajen. Šlo je za zmes izkušenih sijajnih umetnikov in fantastično generacijo mladih, ki so dali vsemu temu neko posebno dimenzijo. Je pa vedno izstopal Gojc, ki je resnično neumoren in je po duhu še vedno najmlajši. On je bil kapitan ekipe," nam je dejal Jug. Zanimivo pa je, da je šlo kljub ogromnemu projektu in številčni ekipi vse kot po maslu. "Ko v gledališču nekaj gre, gre. V teh treh mesecih smo se vsi našli v skupni energiji, v skupni ideji, da moramo narediti predstavo, ki bo pokazala veliko ljubezen, posebno energijo, zanos, ki nam je danes potreben, da okrepimo svojo dušo in drug drugega," nam je dejal Jug.
Gojmir Lešnjak – Gojc, ki igra Billa, večjih težav s pripravami na predstavo ni imel, saj ima s kombiniranjem petja, igre in plesa izkušnje že od prej. Med drugim je sodeloval pri prvem muzikalu z Broadwaya, ki so ga postavili pri nas - The Rocky Horror Picture Show – s petjem in plesom pa je imel veliko opraviti tudi v monodrami, v kateri je nastopalo 13 ljudi z bendom. Poleg tega je tudi začel kot glasbenik. Najbolj se je sicer pri pripravah zabaval ob delu s koreografinjo Mojco Horvat. "Mojca je zelo nazoren človek, ko razlaga, kako mora biti. Ko smo mi svoje nerodne zadnjice premikali, nam je v zelo sočnem jeziku poskušala dopovedati, da moramo biti bolj poskočni. A ni vse za javnost. Kaj mora ostati tudi za nas," nam je v smehu dejal Gojc. Ker je bila stvar dobro pripravljena, ni imel prav nobene treme. "Pri tej predstavi je domišljen vsak korak, kar je tudi dobro, saj bi bila lahko ta predstava zelo nevarna za koga, če se ne bi točno držali vseh dogovorov in mizanscen, zlasti za plesalce, pa tudi za nas, da jim nismo bili preveč v napoto," nam je dejal Gojc. Pohvalil pa je tudi delo z režiserjem in ostalimi nastopajočimi. "Jug Radivojević je izjemen človek. S svojo avtoriteto in s svojim nenasilnim početjem je znal držati 41 ljudi plus vso tehniko in ostalo osebje. Tako, da: 'Kapo dol!' - kot bi rekel Katanec. Tudi z ostalimi smo se super ujeli. Naj povem samo to. Ko smo imeli en dan vmes prosto in smo naslednji dan prišli na vajo, smo vsi dejali, da smo pogrešali vajo, kar se zelo redko zgodi," nam je dejal Gojc. Zelo pa je bil zadovoljen tudi z odzivi občinstva. "Odzivi so bili fenomenalni. Mislim, da je občinstvo dalo nagrado temu devetmesečnemu garanju in to je en tak res zelo zelo lep občutek. Moram tudi priznati, da se v moji 30-letni igralski karieri ni dogajalo prav pogosto, da je bil na koncu tako čudovit odziv."
Simona Vodopivec Franko, ki igra Donno, je povedala, da je takšne reakcije občinstva, glede na že odigrane predstave, nekako pričakovala, jo je pa vseeno presenetilo, da je bila ta tako huronska in tako ganljiva. "O tem si nismo upali niti sanjati. Je pa res, da smo se s tem projektom izjemno potrudili. Poskusili smo pokriti vse segmente. Mislim, da nam je uspelo in smo zelo veseli," nam je povedala Simona, ki pa je imela kljub bogatim izkušnjam z odrom vseeno nekaj treme. "Trema je vedno, sploh pred večjimi projekti. A se je kar dosti hitro razblinila. S tremo je težko delati," nam je dejala pevka. Za Simono so bili sicer najtežji čustveni preskoki in vživljanje, saj igra ni njena prva dejavnost. Zelo pa je pohvalila delo z režiserjem in drugo ekipo. "Delati z Jugom je bila najlepša izkušnja. On je umirjen umetnik, neskončno profesionalen in organiziran. Tudi ostala ekipa je bila fantastična. Mlada energija, malo starejši z izkušnjami – mislim, da je to zmagovalna kombinacija," je prepričana Simona, ki si je že ko je prvič gledala ta muzikal v Londonu rekla, da če bodo kdaj ta muzikal delali, bi bili Alenka in Damjana zagotovo zraven. In tudi sta. Obe sta v to privolili takoj.
Damjana se je za sodelovanje odločila, ker je muzikal njena ljubezen, poleg tega pa sta Alenka in Simona njeni prijateljici in se ji je zdelo, da bi znala stvar dobro izpasti. Zelo je bila zadovoljna tudi z odzivi občinstva. "Publika je bila čudovita. Zelo dobro se je odzvala. Čeprav to mogoče niti ni tako čudno, saj je Mamma Mia! zelo popularen muzikal," nam je dejala pevka, ki pa je imela kljub precejšnji odrski kilometrini veliko treme. "Trema mora biti, če hočeš, da se koncentracija lepo spusti, potem pa: 'Na juriš!'" pravi Damjana. Pohvalila pa je tudi režiserja in ostalo ekipo. "Jug Radivojević je čudovit človek in dober strokovnjak prav za muzikal. Veliko smo se naučili od njega. Čudovito smo se ujeli tudi z drugimi. Jaz nisem čutila nobenih generacijskih preprek," nam je še dejala pevka.
Alenka je ob muzikalu (znova) odkrila svoj plesni talent. "Mojca mi je rekla, naj s tem nadaljujem, samo ne vem, zakaj se tega ni prej spomnila," nam je v smehu dejala vedno odlično razpoložena pevka in se pohvalila še, da je bila v osnovni šoli prva na plesnem tekmovanju. Alenka nam je razkrila, da je – ko jo je Simona poklicala in ji povedala, kakšne načrte ima – čisto ponorela od veselja. "Me smo zelo sorodne duše. Mogoče se vmes nismo tako zelo videvale, a smo vedno ena drugo podpirale. Bila sem tudi na premieri Moje pesmi moje sanje," nam je dejala Alenka, ki je pri celotnem procesu zelo uživala, tudi zato, ker je velika oboževalka Abbe. "V predstavo smo vložili ogromno dela. Zadnje mesece smo vsi živeli samo za to. Smo se predali in uživali in tudi, ko je bilo najbolj naporno, nismo puške vrgli v koruzo, ampak smo rinili naprej in se učili. Konec koncev jaz igralskih izkušenj praktično nisem imela. Biti na odru pa samo peti je nekaj drugega. Tu so pa druge zakonitosti. Moram reči, da smo imeli super režiserja in super profesionalne igralce, na katere sem se vsakič obrnila. Imeli smo tudi super lektorja. Mojca nas je 'terala' po svoje. Čisto na začetku, ko še nisem imela vsega pod kapo, sem si rekla: 'A bom jaz to znala kdaj vse na pamet – pa peti in plesati ter govoriti tako, kot je treba, da ne bo kakšnih 'nebuloz' ali pa nepravega jezika?' A s trdim delom se da in potem si želiš, da bi bili odzivi občinstva takšni, kot so bili. To je tako velik in kompleksen projekt in mislim, da je na takšnem nivoju, da lahko neskromno rečemo, da nas ne bi bilo sram nikamor iti z njim. Tako da – moj poklon Juriju Franku za njegov entuziazem in pogum," nam je dejala Alenka. Kljub številnim vajam in trdemu delu pa je imela Alenka vseeno malce treme. "Premiera je vseeno nekaj posebnega. Nanjo pridejo povabljeni ljudje, med katerimi so tudi profesionalci, ki vedo, za kaj gre," pravi Alenka. Najbolj pa bo pevki v spominu ostalo delo z Damjano in Gojcem. "Z Damjano sva jokali od smeha na plesnih vajah, ko sva se raztegovali in preiskušali razne stvari. Z Gojcem je bilo pa tudi zelo zabavno. Prvič, ko nama je Mojca začela postavljati najino točko in ko je Gojc začel s tistimi 'facami' in gibi, sem mislila, da mi je ne bo uspelo izpeljati. A potem se nekako le skoncentriraš in odigraš ter odpoješ," pravi Alenka. Pohvalila pa je tudi mlajši del ekipe. "Lea Bartha, Matjaž Kumelj, prijateljice, cela plesna ekipa … to so garači. Mislim tudi, da smo se zelo dobro povezali. Mora vladati neka medsebojna energija, saj veliko časa preživimo skupaj. To je ena taka ekipa, ki zelo trdno stoji skupaj in točno vemo, kaj je čigava naloga. Vedno bolj," pravi Alenka. Navdušena je bila tudi nad Tomaževimi besedili. "Jaz sem Abbo vedno prepevala v angleščini. Prvič, ko smo šli skozi slovenske prevode Abbinih pesmi, smo se smejali, jokali in rekli: 'To je tako dobro'. Pesmi s prevodom niso ničesar izgubile, kvečjemu pridobile," je prepričana pevka.
Matjaž Kumelj je moral za predstavo veliko trenirati in se učiti ljubčkati z mikrofonom. Na sami postavi, s katero je med pripadnicami nežnejšega spola požel veliko navdušenja, pa po lastnih besedah ni treniral več kot običajno, je pa bolj pazil pri prehrani. Reakcije občinstva ga niso preveč presenetile, saj je to dihalo z njimi in se z njimi zabavalo že na predpremierah. "To smo tudi hoteli doseči. Da bi bilo vsem všeč, da je vredno tega denarja, ki ga dajo za to predstavo," nam je dejal Matjaž, ki ga je k sodelovanju povabil Jurij Franko. Ponudbo je takoj sprejel, saj se je zelo želel preiskusiti še v muzikalu. Treme pred samo predstavo ni imel, jo je imel pa čez dan, ko je razmišljal, kdo vse bo tam. Matjažu je bilo od vsega najtežje igrati, saj mu to ni tako blizu, poleg tega pa mora v predstavi zamenjati ogromno čustev. In kako težko se mu je bilo vživeti v ljubezenske prizore? "Čisto nič. Lea je super dekle. Je vrhunska pevka. Igrati se je naučila, tako kot vsi ostali. Mislim, da ji je vloga pisana na kožo. Super sva se ujela. Igrati ljubezenske prizore sicer ni enostavno. Če hočeš stvar narediti pristno, se moraš kar potruditi," nam je dejal Matjaž, na naše vprašanje, če je med njima preskočila kakšna iskrnica, pa odvrnil: "Ne, ne, Lea ima fanta." Zelo mu je bilo všeč delati tudi z režiserjem in drugimi člani ekipe. "Jug ima en prav poseben način. Veliko nas je opazoval, da je videl, v katero smer gremo. Je pa točno vedel, kako mora stvar izpasti in to vizijo na koncu tudi izpeljal. Brez ekipe ne bi bilo nič. Igralci smo se med sabo zelo dobro ujeli, kar je zelo pomembno. Alenka, Simona in Damjana imajo ogromno pozitivne energije. Enako velja za očete. Mislim, da smo res prava ekipa in da je bila vsakomur dodeljena vloga tako, kot mora biti," nam je dejal Matjaž, razkril pa nam je še, kakšen ritual imajo pred odhodom na oder. "Pred predstavo se vsi zberemo v krogu, si povemo par stvari za spodbudo in na koncu rečemo: 'Mamma Mia' Potem je vse lažje," nam je zaupal Matjaž.
Predstavo si je ogledala tudi kopica znanih imen iz sveta zabave.
Tudi glasbenice Eve Hren muzikal ni pustil ravnodušne. "Super je bilo. Že tako je glasba takšna, da te kar ponese v to, da začneš vsaj z nogama malo migati. Predstava je scensko, plesno in pevsko res dovršena. Uživala sem," nam je dejala Eva, ki je po naključju pred 14 dnevi na našem kanalu naletela na film Mama Mia! in si ga ogledala, da si je malo osvežila spomin. "Moram reči, da je precej podobno, saj je film narejen po muzikalu. Jasno pa je, da so nekatere igralske vloge tam težje v smislu kalibrov, a vseeno. Vsak ima neko svojo noto. A na odru videti te rešitve, je enkratno. V filmu se da vse veliko lažje narediti. Tako, da moram reči, da sem bila navdušena nad tem," nam je dejala Eva, ki je z Dašo Gradišek in Tomažem Ahačičem navijala predvsem za sotekmovalca iz oddaje Znan obraz ima svoj glas Matjaža Kumelja. Ta jo je poleg svojih pevskih, plesnih in igralskih sposobnosti navdušil tudi s svojim stasom. "Te 'šestorčke' je imel že v času oddaje, mislim pa, da jih je v zadnjih tednih še malo dodal. Rekel mi je, da je zadnje čase bolj izdatno hodil v fitnes. In to se tudi pozna. Oboževalke bodo vsekakor prišle na svoj račun," pravi Eva. Zelo pa sta jo navdušila tudi Gojc in Alenka. "Ko sem poslušala duet Gojca in Alenke Godec, sem dobila kurjo polt. Vidi se, kadar pravi kalibri stopijo na oder. Takrat je še malo težje vse," nam je dejala Eva in dodala, da bi si zelo rada ta muzikal pogledala še v kakšni drugi izvedbi na katerem izmed svetovno znanih prizorišč.
