Da je stand-up dobra izbira za valentinovo pa so prepričani tudi Janez Usenik, Martina Ipša in Žan Papič – a ne iz istih razlogov. Janez meni, da je, če sta oba za. Martini se zdi to super izbira. "Smeh nas sprošča. To navsezadnje vsi potrebujemo. Ko se smejimo, smo odprti, smo veseli, smo dobre volje, smo nabiti s pozitivno energijo. Ko si na odru in ko se ljudje smejijo, se meni zdi to blizu ljubezni. Isti občutek je. Ta evforija. Tudi občinstvo jo čuti, ko je vse fino. Smeh in ljubezen sta tesno povezana," meni Martina. Žan pa meni, da je to odlična izbira, če želiš končati zvezo. "Če jo imaš rad ali pa bi jo rad imel, je ne smeš pripeljati na Panč, saj tu govorimo o vseh packarijah zavednega in nezavednega v možganih. Sicer je to po mojem najbolj iskrena zvrst misli, kar obstaja, hkrati pa mora biti smešna. Če se boljša polovica smeje, potem je ta prava. To je dober pokazatelj, ali je dekle pravo," meni Žan.
Vprašani komiki imajo sicer o prazniku ljubezni deljena mnenja.
Janezu se sicer zdi to čisto lep praznik. "Še en izgovor pač, da, ko si z nekom, izkažeš ljubezen in rečeš: 'Danes bova pa nekaj posebnega naredila,' ni se pa za sekirat, če delaš kaj drugega na valentinovo," nam je dejal Usenik.
Martina je prepričana, da si je ljubezen treba izkazovati celo leto, se ji pa ne zdi nič narobe, da obstaja en praznik, ki nas na to opomni. Sama ga sicer ni praznovala, saj ji je njena punca, ki je tudi njena menedžerka, tako za ta dan kot dan prej priskrbela nastopa.
Žanu pa je za ta praznik vseeno. "Če imaš dekle, jo moraš imeti rad ves čas. Valentinovo pa je nekaj komercialna 'fora'. Saj je lepo, da je. A sam bi se poskušal neke čim bolj unikatne zadeve spomniti, ne pa teh komercialnih 'for'. To se mi zdi potegavščina za ljudi, ki se jim ne da čez leto," meni komik. Njemu se. Nekoč je denimo za svoje nekdanje dekle na travniku nad Trstom naredil večerjico. "Vse sem pripravil. Dobil mizo, stole, prt, svečke, prijatelje pa prosil, če lahko strežejo. To je bila po mojem najbolj romantična stvar, kar sem jih naredil v življenju," nam je zaupal Žan, ob tem pa z nami delil še eno modrost. "Jaz pol časa živim na 50 odstotkih in potem v takšnih zadevah presenetim, saj v tem primeru dekle nima velikih pričakovanj in si reče: 'O, vau, a on je tega sposoben?' Ja, sem. To je zelo pomembno v življenju," nas je podučil Žan.
Na Panču sicer komiki običajno predstavljajo svoj preverjeni material, za katerega vedo, da bo pri občinstvu naletel na veliko smeha. A ni vedno tako. Včasih, še posebno na začetku kariere, se zgodi, da kdaj na nastopih pogorijo. "To je sestavni del stand-upa. Je pa težava, ker je tvoj material res oseben, zato to jemlješ osebno. Kadar pogoriš, misliš, da vsi ljudje zanikajo tebe. Misliš si, da ne obstajaš, da si gnida. To je psihološki problem komika," priznava Žan. Ker je razmigavanje trebušnih mišic vedno glavni cilj vsakega komika, smo nastopajoče vprašali, ali in v kolikšni meri svoje šale prilagajajo občinstvu.
Janez ga občasno prilagaja v majhni meri, saj za kaj več niti ne vidi potrebe. "V bistvu sem presenečen, kako univerzalen je humor. Včasih, če je bolj fina družba, nimam tako provokativnih šal, a saj jih niti nimam toliko. Načeloma pa sem presenečen, da jih je treba veliko manj prilagajati, kot se mi je zdelo," nam je dejal Janez.
Pri Martini je to odvisno od lokacije, vrste nastopa in občinstva. "Danes sem si lahko privoščila te res preverjene šale, ker v Ljubljani nisem veliko nastopala. Malo sem še dodala, ker se mi konstantno dogajajo stvari in jih moram povedati ljudem. Tudi sicer šale prilagajam občinstvu. Jaz moram namreč poskrbeti za to, da bodo moje teme ljudem zanimive. Neumno je pričakovati, da lahko vedno isto govorim in da se morajo oni vedno isto smejati in se potem izgovarjati, da me niso razumeli ali pa, da moja publika ni dovolj intelektualna zame. To je bedarija. To je izgovor. Jaz se moram prilagoditi njim, ne pa oni meni," nam je dejala Martina, ki je v svoji skoraj 10-letni karieri doživela že marsikaj. "Zdaj sem že vsega hudega navajena. Pri nastopih za podjetja se zelo dobro vidi dinamika podjetja. Če se v podjetju dobro razumejo, je nastop dosti lažji, če se ne marajo, pa to začutiš v trenutku, ko stopiš na oder in si rečeš: 'Ojoj, ta bo pa težka!'" nam je zaupala Martina. Se ji je pa že tudi zgodilo, da je bila pred zahtevno nalogo postavljena, še preden je stopila na oder. "Nekoč so iz nekega podjetja klicali, da želijo imeti mene. Potem so pa rekli, da ne želijo imeti nič o politiki, nič kletvic, nič o seksu … v bistvu so povedali vse teme, o katerih jaz govorim. In potem sem si v enem trenutku rekla: 'Jaz nimam kaj govoriti'. Odločila sem se, da jih ne bom ubogala. Prišla sem na nastop in povedala, vse kar sem želela, in na koncu so bili zelo zadovoljni," nam je povedala Ipša.
Tudi Žan material prilagaja publiki. "Malo gledam na to. Kot komik moraš biti prilagodljiv. Vseeno živiš od tega in si ne moreš privoščiti, da nekje ne bi šlo nič skozi. Ko delam šale o stvareh, ki me zanimajo, so te iskrene, jih pa malce prilagajam – a ne toliko, da bi pri tem šel preko moje osebnosti, samo da bi šle skozi," nam je povedal Žan.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.