"Prve šolske dni sem pričakovala z veseljem. Ker rada nakupujem in stikam po trgovinah, sem se tudi v pričakovanju začetka novega šolskega leta najbolj zabavala ob nakupu šolskih potrebščin. Pomembno je bilo, da je bilo vse lepo in novo, čeprav stvari pozneje nisem prav dosti uporabljala. Najtežje sem pričakovala začetek 1. razreda osnovne šole in 1. letnika srednje šole, predvsem zaradi novih sošolcev," je dejala Tina. In dodala: "V šolskih letih se je zgodilo veliko, veliko zanimivih stvari. Nisem bila ravno odličnjakinja, ampak sem se držala zlate sredine. Tudi negativnih ocen ni bilo veliko, mi bo pa en cvek ostal za vedno v spominu. Bila sem v 7. razredu osnovne šole, ko so hormoni že delali svoje. Morala bi biti vprašana nemščino, ker pa je bil vmes vikend, ki ni bil čas za učenje, in se seveda nisem naučila, sem se odločila, da grem predčasno od pouka. Srečala sem še eno prijateljico iz višjega razreda in jo poprosila, če se mi pridruži. Tako sva veselo odkorakali iz šole v bližnji lokal, kjer sva hoteli počakati na konec šolske ure. Bili sva veseli, da nama je podvig uspel, dokler se niso odprla vrata lokala, skozi katera je pridivjala učiteljica nemščine. Tisti trenutek mi je zastalo srce od strahu, zato sem nevede smuknila pod mizo. Po skoraj 15 minutah prigovarjanja učiteljice sem se odločila, da pokukam izpod mize. Učiteljica je bila še trikrat bolj besna in naju obe odpeljala v razred. Kaj je sledilo?! Na koncu sem bila vprašana in dobila cvek, ki si ga niti predstavljala nisem. Mamo pa je povabila na govorilno uro. Hm, je bilo kar pestro takrat. Scenarija nisem več ponovila."
"Mene osebno ni bilo tako težko spraviti v šolo. Vedno sem imel rad ljudi in sošolce okoli sebe. Tako je bila lahko akcija prav vsak dan. Kot vsi vemo, so bili odmori ravno pravi za kako neumnost ali dobro, nepozabno prigodo. Lahko bi našteval, ampak mislim, da tale stran ne bi bila dovolj," je s svojimi zgodbami začel Matjaž.
In še dodal: "Spomnim se dni, ko je vsak iz razreda prišel na vrsto za dežurstvo. Sedel si blizu šolskega vhoda in usmerjal prihajajoče ljudi v pravo smer šole in ocenjeval urejenost šole. Najboljša stvar pa je bila, da nisi bil sam, ampak je bil s tabo še nekdo od sošolcev ali sošolk. Kar je bilo slajše, saj nas je takrat zelo razganjalo in puberteta je bila na višku – govorim seveda za osnovno šolo. Ta dan sem bil opravičen vseh spraševanj in kontrolnih nalog. To je bilo naravnost super. Tistih 7 ur v šoli je minilo hitro – ali so bile v igri kakšne punce iz višjega razreda ali smo morali nižjemu razredu zvezati vse čevlje (smeh). Noro, res nepozabno."
"Spomin na prvi šolski dan je zelo prijeten. Prišli smo v šolo, kjer nas je pozdravila prijazna učiteljica, ki nam je najprej namenila nekaj besed. Nato smo se skupaj s starši posladkali s tortico in pijačo. Priznam, da mi je bilo vse zelo zanimivo, nekaj novega. Ampak sem se kar hitro navadila na šolski tempo. V šolo sem zelo rada hodila, saj sem bila v super razredu, prav tako sem skozi vsa leta imela srečo pri učiteljicah. S sošolkami in sošolci smo se dobro razumeli. Moram pa priznati, da smo bili včasih kar nagajiv razred, saj smo si dostikrat privoščili kakšno neškodljivo šalo in se temu primerno tudi nasmejali. Med predmeti sem najraje hodila na ure glasbe in slovenščine, so me pa zanimali tudi ostali predmeti," je dejala Sanja.
"Nikoli pa ne bom pozabila izleta v šolo v naravi. Vse punce smo bile v isti sobi in ker še nismo hotele zaspati, smo se odločile, da gremo nagajat fantom v sosednjo sobo. Vse lepo in prav, dokler nas ni na delu zalotila razredničarka, ki je potem za kazen celo noč spala v naši sobi. Nekoč pa je v šolo prišel tudi naš družinski pes Piki. In sicer smo ga zjutraj pred odhodom v šolo odvezali. Ko sem se odpravila peš v šolo, pa mi je sledil. Ker nisem bila pozorna na dogajanje za mano, tega sploh nisem opazila. In tako sem nič hudega sluteč šla v šolo in v svoj razred. Nato me sredi pouka po šolskem radiu pokličejo in povedo, da se moram zglasiti pri ravnatelju. Tam je bil moj Piki, ki so ga ujeli med sprehajanjem po šoli. Ravnatelju sem seveda morala obljubiti, da se to ne bo več ponovilo," je zaključila Sanja.
KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.