Mnogi, predvsem najmlajši, prvič doživijo sprehod po pravem ledenem gozdu: kjer se lahko dotaknejo ledenih vrtnic, opazijo polarne živali, pokukajo v gobja domovanja navihanih škratkov, zapojejo skupaj z beloperutimi siničkami, se usedejo na prestol snežne kraljice, ledeni princeski kaj zaželijo ob vodnjaku želja. Veseli smo, kadar se znajo tudi odrasli čuditi ledenim stvaritvam, ko v večernih predstavah še posebej čarobno v migetanju ognja bakel, sveč in lanternic, zažarijo prosojne ledene čipke. Le najpozornejše oko opazi v dolgih nočeh stkano ledeno pravljico, ki najde svoj odsev v potočkih, vodnjakih in vodometih.
Ledeno deželo okrona Velika dvorana ledenih slapov, ki se odpre pred vami kot kulisa gledališke predstave živih jaslic. Posebnost naše predstave je, da vedno obiskovalce nagovarjata dve zgodbi: ena je svetopisemska – je osrednja, ključna in sporočilno bogata zgodba, polna Marijinega zaupanja in predanosti ter Jožefove vere v zaročenko, kar mladi par okrona s sprejetjem novega življenja. Ob to zgodbo postavimo drobce naših osebnih spraševanj, pomislekov, dvomov preteklega leta. Mnogi obiskovalci radi prisluhnejo in se nasmehnejo ravno tem, ker nas zdramijo tam, kjer najmanj pričakujemo.
Pa se vrnimo na začetek letošnje pripovedi. Vanjo nas uvede Marijina stiska, ko se prestrašena zateče k sorodnici Elizabeti in skupaj razmišljata, kakšna nenavadna usoda čaka njuna sinova. Ob njuni zaprepadenosti tudi nam angeli postavljajo vprašanje, kako smo mi pripravljeni sprejeti poslanstvo naših otrok, še posebej, če si ne izberejo take poti, kot smo jo od otroka pričakovali sami.
Ob letošnji zgodbi smo skupaj s pastirji razmišljali, kaj naj storimo, kadar pred nekom stojimo praznih rok. Angeli nas potolažijo in povabijo, naj ljudem podarjamo svoje znanje, svoje dejavnosti in osupli bomo, kakšen učinek imajo tovrstna zastonjska obdarovanja.
Letošnji osrednji liki so prvič postali pastirji – ki nas spominjajo na našo, narodovo (pol)preteklo izročilo, stare vraže, verovanja, ki so bila še v preteklem stoletju del praznovanja zgornjesavske doline. Spomnili se bodo izštevank mladih zaljubljencev, kako se prežene divjo jago, odigrali bodo tepežkanje. Morda je prav, da izročilo prednikov ne utone povsem v pozabo. Morda se jih bo kateri izmed starejših obiskovalcev še spomnil – obred Pehtre babe je bil v Podkorenu namreč živ še vse do leta 1989.
Morda smo v navihane pastirske igre ali v nežno petje angelov ali v Marijino in Elizabetino negotovost ali v ponos kraljev skrili kaj, kar bo nagovorilo vas. Želimo si, da bi si ob obisku predstave dovolili, da se vas kaj dotakne, vas nagovori in morda postane predmet pogovora ob družinski mizi. Hvaležni bomo, če si boste vzeli čas za začudenje in občudovanje naše minljive ledene umetnosti.
Veseli bomo, če boste letos v Mojstrani skupaj z nami zapeli Sveto noč; in sicer: 25.-31. 12. ob 16., 17. in 18. uri.
Naročnik oglasa je ŠPORTNO DRUŠTVO LEDENIH PLEZALCEV MLAČCA MOJSTRANA
