Anže naskakuje domače in tuje

Slikar Anže Gallus Petelin že nekaj mesecev pripravlja nov cikel slik, ki jih namerava konec novembra predstaviti na 'turneji' po slovenskih galerijah in podobnih razstavnih prostorih. "Dogovarjamo pa se tudi s tujino, kjer načrtujem svoje prve samostojne razstave. London in New York sta že dogovorjena, počasneje pa se odvijajo pogovori z našimi balkanskimi sosedami, kjer se je najtežje kaj zmeniti,“ pravi umetnik, ki ima rad razgibanost.

"Cikel bo sestavljen iz 19 (večjih in manjših) slik. Ker je pri nas večina galerij manjših, bom verjetno razstavljal po dveh delih ali pa samo določen del slik. Tudi tokrat cikel nima naslova, saj tudi slik ne poimenujem. Menim namreč, da s tem preveč vsiljuješ gledalcu neko idejo, sam pa raje dopuščam svobodno interpretacijo dela,“ pojasnjuje Gallus. "Je pa res, da namesto naslova rad dodam svojo poezijo, ki je zelo podobna slikam. Razlika je le v obliki izražanja čustev. Velikokrat se mi celo zgodi, da nastane slika po pesmi oziroma obratno.“ Zato ne čudi, da pripravlja tudi pesniško zbirko, ki bo spet nekaj posebnega in edinstvenega, saj bo pisana beseda prepletena s sliko, fotografijo, z risbo ...

"Slike so zelo pripovedne,“ nadaljuje umetnik zgodbo o novem ciklu, v katerem se prepletata čutni in čustveni svet, ki ju zaznava. "Sanje in resničnost, minevanje in obstoj, preteklost in prihodnost so v mojem ciklu enakovredni. Zanima me preplet narave in človeka, vpliv bolečine, sreče, žalosti na človeka kot dušo in kot telo. Ustvarjam iz notranje nuje, zato slike delujejo tako čustveno. V meni se tepeta dve zveri – ljubezen in žalost. Zmaga tista, ki jo bolj hraniš, in če se le da, hranim ljubezen. Je pa res, da je ta cikel malo bolj temačen, se mi pa zdi, da tudi veliko bolj zrel. A vseeno prikazan na lasten način,“ razmišlja Anže in dodaja, da je na vseh slikah mogoče videti ali vsaj slutiti upanje in ljubezen. "Sicer pa vsak človek vidi tisto, kar si želi videti.“