Ali znani Slovenci verjamejo 'pravljicam' o koncu sveta?

"Naravnih katastrof je žal res vsak dan več, narava nas čedalje pogosteje opozarja, da smo v primerjavi z njo povsem nemočni. Nekatere katastrofe, kot so npr. potresi in cunamiji, so lahko zaradi tektonskih premikov predvidljive, zato v napovedi strokovnjakov povsem verjamem. Nisem pa tako vraževerna, da bi verjela v pravljice o koncu sveta. Mogoče sem bila malce nestrpna oziroma radovedna pred vstopom v drugo tisočletje, ko so ne vem kaj vse napovedovali, da se bo zgodilo leta 2000, pa še vedno živimo, zato sem kar optimistična," nam je zaupala Brigita Šuler.

"Katastrofe so neizogibne, saj je človek preveč neprijazen z naravo! Uničujemo skoraj vse, kar je lepega, nekje in nekako nam narava to mora vrniti. Očitno se žal premalo zavedamo tega in ne glede na katastrofe nadaljujemo s svojimi početji. Sicer sam osebno nisem vraževeren, napovedi je bilo že veliko. Katastrofe se bodo žal še dogajale, se dogajajo in so se dogajale. Je pa res, da včasih ljudje nismo bili tako informirani kot danes, ko mediji z mesta dogajanja javljajo v živo in prikazujejo vse te katastrofe," meni Vili Resnik.

"Ko spremljam, kaj se z naravo dogaja v tujini in pri nas, me spreleti srh. Priča smo človeški krutosti na vseh področij, tako se nam narava maščuje za vse, kar smo in še delamo napak. Moje mnenje je, da tako pač ne gre več naprej in da je samo vprašanje časa, kdaj bo počilo. Počasi in vztrajno se približujemo koncu.  Bojim se, da je prepozno, da bi človeško bitje kaj spremenilo za boljši jutri. Imeli smo priložnost, ki pa smo jo skozi leta brezglavega in brezobzirnega vedenja zapravili. Sem zelo vraževeren in sem zagovornik, da se dobro vrača z dobrim. Je pa res, da ni nujno, da se to zgodi takoj, lahko traja tudi nekaj let ... vsekakor pa vsakega izmed nas čaka končna postaja in takrat bodo vsi naši grehi še kako poravnani," pa pravi štajerski slavček Damjan Murko.

"Napovedi o katastrofah, ki bi lahko pripeljale do konca sveta, kot ga poznamo, so smiselne in logične, zatorej jih nikakor ne bi jemal kot vraževerje. V zgodovini je do tega že prihajalo in seveda tudi še bo. Možnosti je zelo veliko, nekatere smo ustvarili povsem sami. Vprašanje je le, kdaj se bo kaj takega zgodilo, lahko kmalu, lahko še dolgo ne. Se pa bo. Tovrstna ugibanja so zaznamovala vso našo zgodovino, sedaj se pojavlja številka 21. 12.2 012. Hm, možno, zakaj pa ne. Za mnoge ljudi po svetu je konec sveta že nastopil, izgubljajo vso imetje, domove, najdražje, lastno življenje, zaradi vojn in naravnih katastrof. Zakaj bi prav nam to bilo za vedno prihranjeno? Naša minljivost in minljivost vsega je dejstvo, pred katerim si preradi zatiskamo oči. Ni pa ozaveščanje tega nikakršen razlog, da bi ne živeli vedro, smiselno in s polno odgovornostjo do lastnega življenja, ki nam je bilo dano in do življenja, ki nas obdaja. Živim, kot da bom živel večno in sem obenem vsak dan pripravljen, da umrem že jutri. Se imam zaradi tega prav lepo, manj kompliciram," je povedal Adi Smolar.

"Za vse smo krivi ljudje, ki ne pazimo na našo Zemljo in za prihodnost naših otrok, temveč se prepustimo vsakdanjemu življenju in nevedoč uničujemo planet," meni Rusko.

"Seveda verjamem v napovedi, saj se stvari že uresničujejo. Ne verjamem v konec sveta v smislu 'velikega poka' in potem nič, ampak v konec sveta, ki smo ga do sedaj poznali. Sveta, kjer sta zunanjost in materialne dobrine zelo precenjena, kjer je važno, kaj imaš, namesto kdo si. Sicer pa 'maske' na veliko padajo (voditelji-absolutisti, ki pod pretvezo, da delajo v dobro ljudi, 'grabijo' zase). Ljudem se je tudi zamajalo zaupanje v razne institucije (cerkvene, državne ...) Skratka, svet se že in se še bo močno zamajal, v dobesednem in prenesenem pomenu," dodaja Natalije Kolšek.

"Moram reči, da me ob vsakem novem naslovu, novički ali članku o svetovni katastrofi kar nekoliko zmrazi po telesu! O tem nisem nikoli rad razmišljal, ker verjamem, da tudi naše misli vplivajo no okolje – tako pozitivne in negativne. Kadar se najde takšen članek, ga vedno preberem. Če se mi zdi nesmiseln, ga pustim pri miru in se ne sekiram. Včasih pa se najde kakšen še posebej prepričljiv ... takrat pa se o tem bolj podrobno pozanimam na internetu in si mislim, kar bo, pač bo! Sicer vraževeren nisem, bi mi bilo pa verjetno precej nelagodno, če bi živel na hišni številki 13 ali pa če pred mano teče črna mačka čez cesto. Kaj je že treba v tem primeru? Pljuniti čez desno ramo? Ne, drugače niti nisem vraževeren," je dejal Alex Volasko.

In kaj na vse skupaj dodaja Aynee? "Nisem posebno vraževerna. Naj se zgodi, kar se mora. Mislim, da sem kolikor toliko pripravljena na lastno smrt. Vsako jutro se še z zaspano glavo poskušam zavedati, da mi je podarjen še en nov dan, da ga izkoristim, kot bi bil zadnji. Trudim se najti lepoto vsakega trenutka in vsakega dne ter užiti polnost bivanja na Zemlji, ki je v resnici dar. Vsi smo celice zmagovalke, prav mi smo bili izbrani za življenje od na milijone drugih celic, ki so šle v nič. Življenje nas uči. Iz katastrof, ki se dogajajo na našem planetu se je treba česa naučiti. Če že ne morem ravno fizično pomagati, se vsaj tega naučimo, da cenimo, da živimo in lahko gledamo svet okrog sebe, doživljamo čustva veselja, žalosti, sreče, razočaranja. Življenje ima vse to. Zakaj? Da bi se nas dotaknilo in nas kaj naučilo."

"Svet nam vrača točno toliko, kot mu mi dajemo. Katastrofe so vse večje in to verjetno vodi k nečemu. Nisem toliko vraževeren, da bi rekel, da verjamem v konec sveta, lahko le rečem: Vse še bo, samo nas ne bo," je dodal Matic Jere (Bohem).

"Sicer nisem vraževeren, verjamem pa, da so nekatere stvari določene vnaprej. Tale 'konec sveta' se je zgodil v zadnjih dveh letih že tolikokrat, da vsem teorijam ne gre več verjeti. Enkrat se bo to verjetno vendarle zgodilo, a bodimo realni: kakšne so možnosti, da smo ravno mi tista generacija v obstoju Zemlje, ki bi to doživela? No, smo pa zagotovo generacija, ki bo tale konec najbolj približala sedanjosti; na splošno je namreč človekova brezbrižnost naravnost osupljiva," meni Sebastian.

Je morda istega mnenja tudi Mirna Reynolds? "Glede na to, da so konec sveta in katastrofe napovedovali že nekajkrat, pa potem iz tega ni bilo nič, v te zadeve ne verjamem. Ali pa se morda prepričujem, da ni nič na tem, da me potem ni strah. Tudi sicer nisem posebej vraževerna, čeprav se včasih zalotim tudi pri takšnih mislih, a jih kmalu odženem. Namreč, prepričana sem, da človek stvari, ki se mu dogajajo, nase 'vleče' sam. Če greš skozi življenje z jasnimi cilji, za katere se trudiš po najboljših močeh, če si pozitiven, iskren in s srcem na pravem mestu, potem gre lahko čez cesto sto črnih mačk, pa bo vseeno vse ok."

"Ne verjamem v nič apokaliptičnega. Svet bo obstajal še nekaj časa za nami," zaključuje Danica Lovenjak.