EIB bo v Slovenijo poslal svoje strokovnjake

Evropska investicijska banka (EIB) je pripravljena Sloveniji pomagati izboljšati izrabo priložnosti, ki jih prinaša sodelovanje s to hišno banko EU, je po današnjem srečanju s predsednikom EIB Wernerjem Hoyerjem dejala predsednica vlade Alenka Bratušek. Ta je obljubila tudi okrepitev naporov za realizacijo že sklenjenih dogovorov z EIB.

Na današnjem sestanku so družbo Bratuškovi in Hoyerju med drugim delali minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, državni sekretar na ministrstvu za finance Mitja Mavko in eden od podpredsednikov EIB Anton Rop.

Bratuškova je po srečanju povedala, da Slovenijo in EIB povezujejo številni že realizirani projekti, pogovori pa tečejo še za kar nekaj novih projektov in možnosti sodelovanja. Znova je tudi poudarila, da bi bilo lahko to sodelovanje uspešnejše in da je treba kar nekaj stvari spremeniti na bolje. To so danes skupaj ugotovili tudi sogovorniki, sodelovanje med Slovenijo in EIB pa naj bi okrepili še posebej preko banke SID.

V Slovenijo bodo poslali dva ali tri strokovnjake

Bratuškovo veseli tudi pripravljenost EIB, da v Slovenijo pošlje dva ali tri strokovnjake, ki naj bi s tehnično pomočjo pomagali spraviti aktivnosti na tem področju v hitrejši tek. Ti strokovnjaki naj bi bili dejavni predvsem na gospodarskem ministrstvu, v okviru katerega je tudi organ upravljanja s sredstvi EU, ter pri banki SID.

Glede na omejene slovenske javnofinančne zmožnosti je sodelovanje z EIB izjemnega pomena za Slovenijo in slovensko gospodarstvo, je bila jasna premierka, ki je spomnila tudi, da Rop septembra končuje službovanje pri EIB, vlada pa namerava njegove izkušnje in znanje uporabiti tudi v prihodnje.

Manevrskega prostora še dovolj

Hoyer je ocenil, da so bili pogovori s slovenskimi sogovorniki zelo intenzivni. Čeprav je Slovenija v zadnjih 20 letih finančna orodja EIB merjeno na prebivalca izkoristila bolje od katere koli druge članice EU, Hoyer priznava, da je manevrskega prostora za okrepitev sodelovanja še dovolj.

Poleg povsem običajnih posojilnih orodij je poudaril predvsem oblike finančnega inženiringa, ko se povratna sredstva EIB povežejo z nepovratnimi sredstvi EU in drugih evropskih finančnih okvirjev ter se tako dopolni finančni učinek teh sredstev na raznih ključnih področjih.

V tej luči je opozoril, da bi lahko črpanje posojil na podlagi lani podpisane pogodbe v višini 500 milijonov evrov potekalo hitreje, zato je vse relevantne organe v Sloveniji spodbudil, da delujejo čim bolj učinkovito. Bratuškova mu je zagotovila, da bodo vse dejavnosti kar najbolj pospešili.

EIB lahko po Hoyerjevih besedah ponudi tudi tehnično podporo, saj je na banki veliko vrhunskih strokovnjakov za področja, kot so varstvo okolja, energetika itd.

Hoyer je opozoril tudi, da se začenja novo večletno finančno obdobje v EU in da bo treba v prihodnjih sedmih letih sredstva uporabiti čim bolj preudarno in učinkovito. V tej luči se iščejo načini, kako to v Sloveniji storiti na področjih, kot so revitalizacija mest (na primer Maribora), energetske učinkovitosti, infrastrukture idr.

Prvi mož EIB je v zadnjih dveh dneh prepoznal odločenost vlade in Banke Slovenije, da Slovenija sanira bančni sistem, tako da bo lahko EIB kmalu dobil širši nabor bančnih partnerjev. Slovenija je po njegovem mnenju na dobri poti.