Edward Snowden, ki je razkril obstoj programa PRISM in malo znan nadzor ameriške agencije NSA, je z neznane lokacije odgovarjal na vprašanja uporabnikov spleta z vsega sveta.
Pogovor je pripravil Guardian, njegovi novinarji pa so bili tisti, ki so postavili prva vprašanja.
Snowden je še dejal, da je bil beg iz ZDA tvegano dejanje, saj bi moral kot zaposleni pri NSA potovanje v tujino prijaviti 30 dni vnaprej. "Obstajala je velika verjetnost, da me prestrežejo na poti, zato sem moral izbrati državo s takšno ureditvijo, v kateri bi se lahko nekaj časa izogibal aretaciji."
Na vprašanje, zakaj je, če je imel dokumente v rokah že pred volitvami, čakal na izvolitev Baracka Obame na mesto ameriškega predsednika, je Snowden dejal, da mu je Obama sprva vlival upanje na spremembe. "Žal pa je po prevzemu oblasti zaprl vrata preiskavam sistemskega kršenja pravil, poglobil in razširil je številne škodljive programe in se odločil, da svojega političnega kapitala ne bo unovčil za končanje kršenja človekovih pravic kot se na primer dogaja v Guantanamu."
Na vprašanje o tem, kako temeljit je nadzor, je Snowden dejal, da lahko NSA, FBI, CIA in DIA dostopajo do skoraj vseh informacij o uporabnikih, nadzor pa ni tehnično, ampak le politično omejen, kar pomeni, da se lahko kadar koli spremeni. Poleg tega se ne shranjujejo le osnovni podatki o komunikaciji, ampak tudi vsebina sporočil s priponkami vred.
Na vprašanje, kako komentira navedbe ameriških oblasti, da teroristi že spreminjajo varnostne protokole svoje komunikacije zaradi njegovih razkritij, pa je Snowden dejal, da je to že znana taktika ameriških obveščevalnih agencij, ki se tako odzovejo vsakokrat, ko bi kdo lahko omejil njihovo početje. "Poleg tega pogosto predstavljajo napačne in lažne ocene pomena programov nadzora," pravi Snowden.
"Novinarji bi jih morali vprašati, koliko terorističnih napadov je bilo po 11. septembru preprečenih zgolj zaradi programa PRISM na podlagi informacij, ki jih ne bi mogli dobiti nikakor drugače. Padci v kopalni kadi in policisti na leto ubijejo več Američanov kot teroristi. Kljub temu smo iz preventivnih razlogov pripravljeni žrtvovati svoje najbolj osnovne pravice," nadaljuje.
"Upoštevati pa je treba tudi, da me izdajalec imenujejo ljudje, kot je nekdanji podpredsednik Dick Chaney. Torej človek, ki je neposredno odgovoren za vojno v Iraku, ki je ubila okoli 32.000 Američanov in 100.000 Iračanov. Da te Chaney imenuje izdajalec, je pravzaprav čast. Bolj kot spravljamo v paniko takšne ljudi, bolj je jasno, da smo na pravi poti. Če bi v šoli učili, kako biti državljan, ki se ga boji Dick Chaney, bi tudi jaz končal srednjo šolo," je prepričan Snowden.
V pogovoru se je Snowden dotaknil tudi zanikanja Googla in Appla, da bi agenciji posredovala podatke o uporabnikih. "Njihove izjave so doživele več popravkov, ko je postajalo vse bolj jasno, da zavajajo. Te družbe so zavezane k molčečnosti o določenih programih, vendar jih to ne odvezuje etične odgovornosti. Če bi Apple, Google ali Facebook zavrnili sodelovanje z obveščevalnimi agencijami ... Mislite, da bi jih vlada zaprla?" se je vprašal Snowden.
Snowden je tudi povedal, da je bil zadovoljen z reakcijo javnosti po razkritju dogajanja, da pa ga skrbi, ker se bistvo problema vse bolj umika "postranskim" stvarem, povezanim s primerom. "Medije vse bolj kot prisluškovanje zanima, kako je videti moja punca in kaj vse sem povedal, ko sem imel 17 let," pravi.
KOMENTARJI (121)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.