Slovenija

Dvojni intervju: Sebastian Pelan in Vladimiro Dellore

Koper, 09. 09. 2008 10.37 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 5 min
Avtor
Črt Butul
Komentarji
0

Za sedež manjšinskega poslanca italijanske skupnosti v DZ se poteguje pet kandidatov: Sebastian Pelan, Roberto Battelli, Vladimiro Dellore, Aurelio Juri in Luciano Monica. V intervjuju tokrat odgovarjata Pelan in Dellore.

Vsem kandidatom za manjšinskega poslanca italijanske skupnosti smo poslali vprašanja glede kandidature, dva od štirih intervjujev pa smo že objavili. Tokrat vam predstavljamo odgovore Sebastiana Pelana in Vladimira Dellore, Luciano Monica pa se na naša vprašanja še ni odzval.

Za italijanskega predstavnika v slovenskem parlamentu se letos poteguje pet kandidatov.
Za italijanskega predstavnika v slovenskem parlamentu se letos poteguje pet kandidatov. FOTO: Dz-rs.si

Katere so vaše prednosti, s katerimi želite prepričati volivce?

Sebastian Pelan: Prav gotovo moja politična neobremenjenost. V nobenem smislu ne pripadam nobeni stranki, ne levi ne desni. Moj namen je predstavljati vse pripadnike manjšine, ne le nekatere. Prednost je lahko tudi moja starost. Sem mlad, zagnan, imam veliko energije, ki jo želim izkoristiti za to, da italijanski narodni skupnosti povrnem dostojanstvo in ji zagotovim prihodnost, ne pa da samo opazujemo njeno počasno izumiranje.

Vladimiro Dellore: Dobro poznavanje problematike (iz zgodovinskega in aktualnega vidika) znotraj narodnostne skupnosti, sposobnost dialoga in posredovanja med različnimi ljudmi in pogledi, posluh za reševanje nepravičnosti, odkrivanje ljudi, posebej med mladimi, ki imajo nove ideje in željo po uveljavljanju le-teh.

Kako gledate na volilni sistem za predstavnike italijanske skupnosti v DZ?

Sebastian Pelan: Do volilnega sistema sem izjemno kritičen. Prav zaradi tega sem pred dnevi na Ustavno sodišče oddal pobudo za oceno ustavnosti Zakona o volitvah v državni zbor. Preučil sem t.i. sistem Borda in z zgražanjem ugotovil, da je med najbolj občutljivimi na manipulacije. Še več, matematično je dokazano, da je v primeru, ko se voli več kot dva kandidata, zmagovalec tako rekoč naključen.Če je ta sistem tako dober, ne razumem, zakaj ga poleg Slovenije, pa le za volitve manjšinskih poslancev, uporabljata le še mikronezijski državici Kiribati in Nauru. Četudi bi bil to najboljši sistem, je Zakon o volitvah v DZ, ki razlikuje način glasovanja pripadnikov italijanske, oz. madžarske narodne skupnosti in državljanov Slovenije, še vedno v nasprotju z 80. členom Ustave RS, ki pravi, da so volitve vseh poslancev v DZ enake.
Zamislite si, da bi sistem Borda veljal za vse državljane Slovenije. Kdo bi to podprl pri vnosu v volilni zakon? Upam, da bo Ustavno sodišče sporne člene ZVDZ zadržalo in omogočilo transparentne, demokratične volitve manjšinskih poslancev.

Vladimiro Dellore: Žal, tak je v Sloveniji volilni zakon v tem primeru. Tudi meni se ne zdi najbolj primeren.

Na italijanski strani se slovenska manjšina sooča z raznimi težavami. Najpogosteje se omenjajo nizko financiranje manjšine s strani države, preredka uporaba dvojezičnosti in pomanjkanje kadrov za šolanje manjšine. Ali menite, da je za ta področja v Sloveniji poskrbljeno dovolj dobro? Zakaj da, zakaj ne?

Sebastian Pelan: Ne. Manjšinsko politiko je v preteklih letih zaznamovala pasivnost in onemogočila ustrezen razvoj italijanske skupnosti v Sloveniji. Krivca za to pa je po mojem mnenju treba iskati v sami skupnosti. Zakonodaja ustrezno ščiti nas in naše interese, problemi nastanejo, ko jo je treba uporabiti v praksi. Naše (manjšinske) organizacije ne delujejo dovolj transparentno, klientelizem je na dnevnem redu, veliko govorijo, da pa bi si kdo zavihal rokave in kaj dejansko naredil za izboljšanje tega stanja, pa ne. Rešitve za vse naše težave obstajajo, bodisi v obliki evropskih sredstev, ki bi nam lahko omogočile skorajda avtonomno finančno stanje, bodisi s tesnejšim povezovanjem z matično državo – Italijo.

Vladimiro Dellore: Tudi italijanska skupnost živeča v Sloveniji se sooča s podobnimi perečimi težavami prav na teh treh področjih: financiranje naših ustanov s strani države ni zadostno, dejanska dvojezičnost obstaja le na papirju, pomanjkanje kadra v šolstvu manjšine predstavlja eno največjih ovir, da se te šole lahko postavijo na nivo odličnosti, za kar bi sicer lahko imele pogoje. Potrebno bi bilo imeti za šolstvo narodnosti še drugačna merila.

Sedež italijanske samoupravne narodne skupnosti v Kopru.
Sedež italijanske samoupravne narodne skupnosti v Kopru. FOTO: Črt Butul

Bi se zavzeli za večje število poslanskih mest za predstavnike manjšin?

Sebastian Pelan: Dvomim, da bi to lahko vplivalo na položaj manjšin. Poleg tega bi bil postopek izjemno zapleten, potrebno bi bilo spremeniti vsaj dva zakona: Ustavo RS in Zakon o volitvah v DZ. Predvsem bi pa bilo potrebno veliko dela in časa, ki bi se ga lahko uporabilo drugače, za reševanje bolj pomembnih težav.

Vladimiro Dellore: Ne. Mislim, da ni potrebno. Potrebno pa je ohraniti in upoštevati vsaj tega.

Katera je prva težava, ki bi jo rešili, če bi vam bilo kot predstavniku italijanske manjšine v Sloveniji to omogočeno?

Sebastian Pelan: Zagotoviti transparentnost poslovanja manjšinskih organizacij. Stanje, v katerem smo danes, je dramatično. To bi posledično pozitivno vplivalo na vse ostale težave, od ekonomskega razvoja do socialnih težav pripadnikov manjšine. Nedopustno je, da se javnosti takorekoč skriva koliko sredstev je na razpolago, od kod prihajajo in kam grejo. Večja transparentnost bi omogočila vpogled v dejansko stanje, možnost racionalizacije stroškov in usmerjane resursov v projekte, ki peljejo naprej.

Vladimiro Dellore: V mladini je prihodnost naše skupnosti. Treba jo je pridobiti, kar pa v današnjem času ni lahka stvar. Mladina ima svoje potrebe, ki pa so premalo uslišane. V ozadju je velikokrat primanjkljaj sredstev in pomanjkanje posluha. Te težave ni mogoče rešiti čez noč, bi se pa maksimalno angažiral, da pride do pozitivnega razvoja v uveljavljanju naše skupnosti s pomočjo mladih v širšem (tudi evropskem) kontekstu. Predpogoj je pa seveda, da so naše šole dobro obiskane, od vrtca navzgor. To bi kot prvo položil na srce staršem pripadnikom naše skupnosti.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (0)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.