Prostovoljstvo ima velik pomen na socialnem področju, športu, turizmu, kulturi, v znanosti, na podeželju ter na številnih drugih področjih družbenega življenja. Večina prostovoljcev, ki delujejo v več kot 15.000 slovenskih društvih, je mladih, prihajajo pa večinoma iz srednjih slojev, več je žensk kot moških. Poleg društev, v katerih deluje kar 96 odstotkov vseh prostovoljcev, prostovoljci delujejo tudi v različnih ustanovah, cerkvenih organizacijah ter zadrugah. Razvitost prostovoljnega dela v posamezni državi je odvisna od stopnje razvitosti družbe, deleža zaposlenih v prostovoljnem sektorju ter finančne podpore, ki jo za delovanje društev in ostalih organizacij namenja država. Delež zaposlenih, ki vodijo in uvajajo prostovoljce, je v Sloveniji v primerjavi z zahodnoevropskimi državami zelo majhen, je povedala Andreja Černak Meglič, predstavnica slovenskega odbora za Unicef. Razlog za to je, da država ne razume, da tudi s prostovoljnim delom nastajajo stroški, poleg tega pa se ne more odločiti, ali bi dejavnosti društev prevzela pod svoje okrilje ali bi jih pomagala sofinancirati, je povedal predsednik zveze za tehnično kulturo Tomaž Slivnik.
Slovenska zakonodaja o društvih, ki najbolj posega na področje prostovoljnega dela, je še vedno preveč omejevalna. Na ovire društva naletijo že pri registraciji, ko se po nepotrebnem zapletajo birokratski postopki, pri prenehanju društev pa bo potrebno ustrezneje urediti delitev premoženja, ki je sedaj naravnana predvsem na prenehanje društva v javnem interesu. Poleg krovnega zakona o društvih, ki je bil sprejet leta 1995, bo potrebno spremeniti še številne področne zakone, ki za društva postavljajo omejitve pri opravljanju dejavnosti, kakršnih v tujini ne poznajo. Ureditev društva v javnem interesu je popolnoma neprimerljiva s tujo zakonodajo, saj zakon pridobitev statusa društva v javnem interesu veže na določene pogoje, na drugi strani pa tem društvom ne omogoča bistveno večjih pravic kot navadnim društvom. S spremembami zakona o dohodnini ter zakona o dobičku pravnih oseb pa je treba urediti tudi davčni status društev, je povedala Verica Trstenjak iz društva pravnikov.
Prostovoljci predstavljajo več kot 90 odstotkov osebja v slovenskih športnih klubih, več kot 80 odstotkov dela pa opravljajo prostovoljci tudi pri zvezi prijateljev mladine, v obeh primerih pa je večina zaposlenih strokovnjakov z višjo ali visoko izobrazbo. Prostovoljci v turističnih društvih prispevajo k rasti bruto družbenega proizvoda v turizmu kar 20 odstotkov in so osnova za turistične prireditve predvsem v manjših krajih. Na kulturnem področju prostovoljci delujejo v okoli 1500 društvih, na tehničnem področju pa za izobraževanje mladih skrbi zveza za tehnično kulturo. V številnih organizacijah predstavljajo velik delež prostovoljcev tudi upokojenci, ki s prostovoljnim delom skrbijo tudi za preprečevanje izključenosti starejših oseb. Prostovoljno delo je še posebej pomembno tudi na podeželju. Kmetje kljub formalno zagotovljenim pravicam do letnega in porodniškega dopusta teh, zaradi dela, ki ga je potrebno opraviti, ne morejo izkoristiti, zato si medsebojno pomagajo tudi s prostovoljnim delom.
