Pri 13 letih pristal na invalidskem vozičku, v športu našel nov smisel

Gal je kot mlad fant treniral atletiko in igral nogomet. A to se je nekega jutra spremenilo.

"Čez noč me je bolel trebuh, tak občutek sem imel, potem sem zaspal in se zbudil, od prsnice navzdol nisem čutil, na začetku niti dotika," pripoveduje Gal Jakič. 

Doletela ga je težka diagnoza: infarkt hrbtenjače. Čez noč je pristal na invalidskem vozičku. "Prvi moment definitivno šok," se spominja. A svojo novo realnost je obrnil v pozitivno smer. 10 let je bil član slovenske reprezentance v paraalskem smučanju.

"V tem času so se nabrale tri udeležbe na paraolimpijskih igrah, paraolimpijske igre so nekaj posebnega, so kljub vsemu največji športni dogodek, ki ga športniki invalidi poznamo," dodaja. 

Zdaj je vodja panoge za parasmučanje. Na Planico ima lepe spomine. Kot otrok je bil tam večkrat navijač, pred leti pa je dobil povabilo Smučarske zveze. "A bi v Planici peljal eno zastavo ... in v Planici na zaletišče ne prideš kar tako."

Povabilo je sprejel in se tako spustil po strmini.  "Uspelo nam je - meni kot smučarju, da sem imel to čast, da sem bil prvi športnik invalid, ki je to naredil, dosegel sem hitrost, neuradno izmerjeno 118 kilometrov na uro," se spominja. 

In tista Planica je bil zanj nekaj posebnega, pravi.  "Zato, da ljudje dobijo ta občutek, da tudi invalidi želimo aktivno soustvarjati družbo, da si želimo pomagati, da nismo zgolj tisti, ki smo pomoči potrebni," zaključi.