Na pobudo tajnika sinode Ivana Štuheca naj bi oblikovali posebno skupino zgodovinarjev, ki bi ovrednotila vlogo krščanstva na slovenskih tleh od srednjega veka dalje. Delegati so podprli zamisel Vinka Potočnika, da bi posebna skupina raziskovala obstoječe stanje, v katerem se nahaja slovenski vernik. Večina je tudi presodila, da bi morali slovenski škofje čimprej pripraviti jasno stališče Cerkve do polpretekle zgodovine. Kot je še posebej jasno poudaril Alojz Rebula, je 50 let dovolj dolgo obdobje, da lahko Cerkev tvega jasno besedo o preteklosti. Glavni razlog za zadržanost pa je po njegovem prepričanju "ime nekega slovenskega škofa iz preteklosti, nedvomno svetniške osebnosti, ki pa morda ni bil obdarovan s političnim talentom". Cerkev na Slovenskem, je dodal Rebula, se ne sme bati braniti tega škofa. V zvezi z življenjem Cerkve na posameznih področjih naj bi po nekaterih predlogih v sinodalnem dokumentu natančneje omenili posamezne, v nekaterih primerih tudi nove, ustanove in službe. Pri tem je pomožni mariborski škof Anton Stres opozoril na potrebo po racionalnosti pri ustanavljanju novih ustanov, saj bi to s seboj prineslo finančne in tudi kadrovske zahteve. Drago Ocvirk pa je menil, da novi izzivi, ki smo jim priča v sedanjosti, prinašajo s seboj potrebo po ponovnem pregledu smiselnosti nekaterih že obstoječih in tudi po ustanovitvi nekaterih novih. Sinodalni zbor pa je med sklepe zapisal predlog, da se v okviru Cerkve ustanovi poseben urad za zakonodajo.
Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode se je v razpravo vključil le enkrat, in sicer s pojasnilom o eksorcistih. Potrebe po njih so po njegovih besedah vedno večje, trenutno pa v ljubljanski nadškofiji in mariborski škofiji delujeta po dva, v koprski pa eden. Sicer pa so razpravljalci precej pozornosti namenili tudi nevarnostim sekt.
