Nenavadno visoke temperature, ki prav nič ne spominjajo na zimo, večini ljudi sicer godijo. Večje težave so v naravnem okolju, kjer je vreme zmotilo bioritem rastlin in živali, zaradi česar se po mnenju strokovnjakov v poznejšem obdobju obetajo težave.
Med drugim pri čebelah, pravijo na Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS). Kot poudarjajo, je januar mesec sredi zime in zato čas počitka za čebele, okoli čebelnjakov pa bi morala biti mir in tišina. Namesto da v zimski gruči pazijo na zalego do spomladi, pa zdaj čebele za ta čas neobičajno izletajo iz panjev in prinašajo prve koške cvetnega prahu leske, ki je že začela prezgodaj cveteti.
Zaradi izletanja iz panjev prihaja do večje potrošnje hrane, zalege v panju pa je trenutno več, kot je za to obdobje običajno, pravijo na ČZS in opozarjajo, da bodo čebelje družine, če se bo toplo vreme nadaljevalo, kasneje pa bo zima pokazala zobe, v velikih težavah.
"Čebele se bodo namreč stisnile v zimsko gručo in pustile velik del zalege neogrevan oziroma nepokrit s čebelami. Ta zalega se bo prehladila in odmrla. Pri močnih družinah z več zalege nizke temperature ne bodo zadržale čebel v panju, ampak bodo te izletavale po vodo in obnožino ter ostale zunaj v mrazu, kjer bodo otrpnile. V cilju nege preostale zalege bodo čebele to dodatno ogrevale in zato porabile veliko več hrane. Zato obstaja velika nevarnost, da bodo čebele pred koncem zime ostale brez hrane," razlagajo na ČZS.
Dolgo obdobje toplega vremena je zato spremenilo tudi tradicionalna dela, ki jih v tem času pri čebelah opravljajo čebelarji, pravijo. "Čebelarjem svetujemo, da naj v toplih dneh, ko je možno na hitro preveriti stanje v čebelnjakih, preverijo stanje zalog hrane v čebeljih družinah. Družinam ki jim primanjkuje hrane, naj dodajo rezervne medene sate s cvetnim prahom. Sate s hrano naj predhodno segrejejo na sobno temperaturo. Če se gnezdo nahaja na robu panja, naj tega premestijo v sredino panja, pri tem pa pazijo, da imajo čebele dostop do hrane z obeh strani. Ta ukrep bo čebelam olajšal uravnavanje toplote in kasneje ugodno vplival na spomladanski razvoj," svetujejo na ČZS.
Strokovnjaki po celi Evropi pa medtem opozarjajo, da bi zmanjšanje čebelje populacije, ki jo letos po Evropi ne ogrožajo le temperature, ki motijo bioritem, ampak tudi bolezni in pesticidi, imelo uničujoče posledice za kontinent.
Razlagajo, da čebele oprašijo 70-odstotkov vseh posevkov in s tem ljudem zagotavljajo hrano. Brez čebel bi izumrle številne rastline, ljudje pa bi se morali soočiti z lakoto, opozarjajo. Čebele namreč opravljajo dejavnost, ki jo ljudje, pa čeprav so poskusili, ne morejo učinkovito opravljati namesto njih.
12 stopinj nad povprečjem
Obdobje nadpovprečnih temperatur sicer traja že nekaj časa. Kot pišejo na spletni strani Agencije za okolje (Arso), je z nadpovprečnimi temperaturami odstopalo obdobje med 20. oktobrom in 20. novembrom, ko je v tretji dekadi oktobra povprečna temperatura zraka presegla povprečje za 5 do 8 stopinj Celzija, v prvi dekadi novembra za 3 do 4 stopinje Celzija in v drugi dekadi novembra za 2 do 4 stopinje Celzija glede na povprečje med leti 1971 do 2000.
Nadpovprečno toplo obdobje je ponovno nastopilo tudi v zadnji dekadi decembra, ko so temperature dolgoletno povprečje presegle za 7 do 8 stopinj Celzija, v prvi dekadi januarja pa za 5 do 7 stopinj Celzija. Izstopali so dnevi, ko je temperatura zraka presegla dolgoletno povprečje celo za 12 stopinj Celzija, dodajajo na Arsu.
KOMENTARJI (169)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.