Desetletje po smrti ostajajo njegove želje neuresničene, njegova smrt pa za nekatere še vedno skrivnostna

Mineva desetletje od smrti Jaserja Arafata. Njegovo življenje je bilo posvečeno boju Palestincev za lastno državo. Desetletje po svoji smrti Arafat za večino Izraelcev še naprej predstavlja terorista in sovražnika številka ena, za večino Palestincev pa ikono boja za neodvisnost. Tako palestinske države kot miru na Bližnjem vzhodu še vedno ni.

Arafat je leta 1958 zasnoval gverilsko gibanje Fatah, ki je pozivalo k oboroženemu odporu proti Izraelu. Fatah je sčasoma postal najmočnejše palestinsko gibanje, Arafat pa je prevzel vodenje Palestinske osvobodilne organizacije (PLO) ter v Izraelu in tudi v ZDA dobil sloves neusmiljenega terorističnega voditelja, ki bi ga bilo treba odstraniti.

Od uporabe nasilnih metod se je Arafatov boj sčasoma spremenil v zmernejšega. Leta 1988 se je presenetljivo odpovedal terorizmu in podprl pravico vseh strani v bližnjevzhodnem konfliktu, da živijo v miru. Potem ko sta s tedanjim izraelskim premierjem Jicakom Rabinom leta 1993 sklenila mirovne sporazume v Oslu, je leta 1994 prejel Nobelovo nagrado za mir.

V svojem 75-letnem življenju je uspel preživeti marsikaj - od letalske nesreče do več poskusov atentata, opomogel si je celo od kapi. Nazadnje je umrl 11. novembra 2004 v vojaški bolnišnici v Parizu, uradno zaradi notranje krvavitve po vnetju črevesja, a ugibanja o tem, da ga je v resnici s polonijem zastrupil Izrael, niso nikoli potihnila.

Desetletje po smrti Arafat s svojo prepoznavno črno-belo ruto ostaja daleč najbolj prepoznaven obraz palestinskega boja. Njegov naslednik na vrhu Fataha in mestu palestinskega predsednika Mahmud Abas mu ni konkurenca, saj po oceni poznavalcev za to nima ne potrebne avtoritete, ne legitimnosti in ne karizme.

Palestince je Arafat ves čas vodil v smeri vzpostavitve neodvisne države, ki je danes še vedno nimajo - prav tako kot po desetletjih mirovnih prizadevanj o miru na Bližnjem vzhodu še vedno ni sledi.

Abas kritiziral Hamas in Izrael

Na shodih v Ramali in drugih mestih na Zahodnem bregu se je danes zbralo na desettisoče Palestincev. Vzklikali so slogane v podporo Arafatu in Abasu ter mahali s palestinskimi zastavami in rumenimi prapori gibanja Fatah.

Abas je v govoru Hamasu očital, da stoji za serijo bombnih napadov, ki so konec minulega tedna odjeknili na območju Gaze in so bili usmerjeni proti tamkajšnjim ciljem Abasovega gibanja Fatah. Zaradi napadov so odpovedali slovesnost, ki naj bi ob obletnici Arafatove smrti ta ponedeljek prvič doslej potekala v Gazi. "Tisti, ki so povzročili eksplozije v Gazi, so voditelji Hamasa, oni so odgovorni," je dejal Abas in obenem rivalskemu gibanju očital, da skuša "sabotirati in uničiti palestinski nacionalni projekt".

Fatah, ki nadzoruje Zahodni breg, in Hamas, ki ima od leta 2007 oblast v Gazi, sta pred meseci podpisala spravni dogovor in nato oblikovala vlado narodne enotnosti, s čimer naj bi se končalo več kot sedem let sovražnosti med njima. A odnosi ostajajo napeti, nova vlada s sedežem v Ramali pa svoje oblasti v Gazi zaenkrat še ni uspela zares uveljaviti.

Hamas je njegove očitke zavrnil kot "mrežo laži, žalitev in dezinformacij". Predsednika so označili kot "sektaškega in pristranskega". "To, kar potrebuje palestinski narod, je pogumen predsednik," je poudaril tiskovni predstavnik Hamasa Mušir al Masri.

Abas je spregovoril tudi o spopadih, ki zadnje štiri mesece vse pogosteje pretresajo vzhodni del Jeruzalema. Še posebej zaskrbljujoči so incidenti na območju mošeje Al Aksa, zaradi katerih je Izrael pred dnevi celo zaprl to območje, kar je sprožilo val ogorčenja med Palestinci in tudi v tujini.

Napetosti so se okrepile, potem ko so skrajno desne judovske skupine začele znova glasneje terjati pravico do molitev na tem kraju, nakar so se pojavile govorice, da nameravajo izraelske oblasti status quo spremeniti in judom dati to pravico.

Krivdo za zadnji val nasilja je Abas pripisal Izraelu in obiske judov na območju Al Akse označil kot "provokacijo". Od izraelskih oblasti je zahteval, da te obiske preprečijo. "Pozivamo vas, da vaše naseljence in skrajneže obdržite stran od Al Akse. Ne bi jim smeli dovoliti vstopa," je terjal Abas.