Demokratična stranka upokojencev Slovenije

Leto ustanovitve: 1990

Na državnozborskih volitvah leta 2011 je stranka osvojila 6 poslanskih mest oziroma 76.853 glasov volivcev (6,97-odstotka).

Stranka DeSUS je sklenila predvolilni dogovor s stranko SD – koalicija za mandatarja. Tista stranka, ki bo imela več poslancev, bo predlagala mandatarja. Kot pravijo, gre za protiutež mandatarstvu stranke SDS, s katero DeSUS ne bo vstopil v koalicijo.

KOGA BI PREDLAGALI ZA MANDATARJA?

V stranki pravijo, da bi za mandatarja predlagali predsednika stranke Karla Erjavca. Mandatar mora biti po njihovem oseba z zadostnimi političnimi in mednarodnimi izkušnjami ter predvsem ugledna oseba v domačem in mednarodnem političnem prostoru. Vse te lastnosti ima Karl Erjavec, poudarjajo.

DIAGNOZA KRIZE IN UKREPI, S KATERIMI BI SLOVENIJO VRNILI NA PRAVO POT

Stranka DeSUS o vzrokih krize:
- vpliv zunanjih gospodarskih razmer na slovensko gospodarstvo,
- kriza menedžmenta v Sloveniji. Na vodilne položaje gospodarskih družb so bili postavljene osebe brez potrebnih znanj in izkušenj in brez osnovnih etičnih standardov. Lastno bogatenje je dobilo prednost pred uspešnim razvojem družbe,
- pomanjkljivo delovanje pravne države, ki v času "tajkunskih pohodov" ni sprožila ustreznih postopkov zoper odgovorne,
- nekontrolirano delovanje bančnega sektorja, ki je popolnoma neodgovorno deloval pri dodeljevanju spornih kreditov, ki jih danes rešujejo davkoplačevalci.

Ukrepi, ki jih za izhod iz krize predlaga stranka DeSUS:
- zagon strateških infrastrukturnih projektov,
- odpiranje novih trgov za slovenska podjetja izven področja EU in privabljanje tujih vlagateljev,
- odpiranje novih delovnih mest (izvajanje strategije zaposlovanja za mlade in sprejem strategije zaposlovanja starejših od 50 let) in posledično povečanje domače potrošnje,
- smotrnejša in učinkovitejša poraba evropskih sredstev,
- izvajanje natančnega nadzora nad nosilci javnih pooblastil ter vodstvi podjetij, kjer ima neposreden ali posreden delež tudi država, ter jasna opredelitev njihovih odgovornosti,
- povečanja zaupanja državljank in državljanov v delovanje pravne države.

S KATERIMI UKREPI BI PREPREČILI NOVE BANČNE LUKNJE?

V stranki pravijo, da se je dosedanje delovanje "slabe banke" - DUTB - doslej vse prevečkrat izkazalo kot nepregledno in brez prave vizije. Zdi se, da DUTB pri svojem delovanju ne upošteva širših posledic svojega delovanja kot so na primer zaposlovanje in podpora panogam, ki imajo možnost za nadaljnji razvoj, pravijo.

Ukrepi, ki jih za preprečevanje novih bančnih lukenj predlagajo v stranki DeSUS:
- Povečati osebno odgovornost direktorjev bank, članov upravnih in nadzornih odborov ter seveda prejemnikov kreditov. Nesprejemljivo je, da se vzroki za nastalo bančno luknjo iščejo zgolj v zunanjih dejavnikih. Zato mora biti jasno določeno kdo vse odgovarja za določen posel – z imenom in priimkom.
- Osebna odgovornost vodstva Banke Slovenije. Banka Slovenije je namreč v preteklosti slabo nadzirala delovanje bančnega sistema v Sloveniji ter v svojih poročilih podajala napačne ocene stanja bančnega sistema.
- Evropskim nadzornim institucijam je potrebno omogočiti, da izvajajo nemoten nadzor nad delovanjem celotnega sistema.
- Krediti se morajo dodeljevati na podlagi ustrezno dokazanih garancij in realno izvedljivih projektov, ki zagotavljajo nova delovna mesta. Dosedanja praksa podeljevanja kreditov na podlagi poznanstev in na "lepe oči" je popolnoma nesprejemljiva.
- Običajnim ljudem je potrebno omogočiti, da lažje pridejo do kredita. Nesprejemljivo je, da običajni ljudje, ki danes plačujejo razsipniško politiko vodstev bank, ne morejo do stanovanjskih in drugih kreditov. S tem se bo počasi povečalo zaupanje v bančni sistem.

KAKO BI ZMANJŠALI ZADOLŽEVANJE SLOVENIJE?

Izkušnje kažejo, da izključno politika zategovanja pasu in varčevanja ne prinese želenega učinka na gospodarsko rast, ocenjujejo v stranki DeSUS. Vendar to še ne pomeni, da ni več manevrskega prostora pri racionalnejši porabi javnih sredstev, dodajajo. Po njihovem je največji problem Slovenije, da trenutno nima zadovoljive perspektive, katera področja so strateška in so upravičena do podpore pri nadaljnjem razvoju: "Pomanjkanje ambicij na gospodarskem področju nas torej drži v krču zadolževanja."
Menijo, da je edina pot do vzdržne meje zadolževanja gospodarska rast. Zavzemajo se sicer za čim nižjo zadolženost države, maksimalno dopustno oz. še sprejemljivo stopnjo zadolženosti pa določajo maastrichtski kriteriji.

KAJ OBLJUBLJAJO GOSPODARSTVU?

Kot pravijo, je Karl Erjavec s svojim delom na zunanjem ministrstvu deloval v interesu gospodarstva, tudi program stranke DeSUS po njihovem vsebuje vse relevantne pobude gospodarstvenikov.

KAKO BI ODPRAVILI OVIRE V POSLOVNEM OKOLJU?

V stranki se strinjajo s priporočili Evropske komisije po odpravljanju administrativnih ovir. "Po vzoru nekaterih drugih držav je potrebno na pristojnih službah poskrbeti, da bodo javni uslužbenci hkrati servis, ki bo podjetjem in obrtnikom svetoval, kako na najhitrejši način priti do potrebnih dovoljenj. Javni uslužbenec mora biti hkrati svetovalec in ne samo tog birokrat. Prevetriti je potrebno okoljsko zakonodajo, ki se nanaša na pridobivanje gradbenih dovoljenj - zmanjšati je potrebno obseg administracije."

KAKO BI UREDILI TRG DELA?

Ekonomsko odvisne s.p.- je je potrebno zakonsko zaščititi. V primeru da s.p. dela samo za enega delodajalca, je potrebno časovno omejiti takšno delovno-pravno razmerje po zgledu zaposlitev iz določenega časa v nedoločen čas. Po preteku zakonsko določenega obdobja bi lahko delavec - s.p. - od delodajalca zahteval sklenitev delovnega razmerja za nedoločen čas.

V zvezi z zaposlovanjem nezaposlenih oseb je potrebno takoj pristopiti k konkretni realizaciji strategije zaposlovanja mladih (in jo po potrebi nadgraditi) in sprejeti strategijo zaposlovanja nezaposlenih oseb starejših od 50 let. Gre namreč za nezaposljive osebe, kljub znanju in izkušnjam, ki jih posedujejo. Posledice tega pa nosijo cele družine, pravijo.

KAKO BI UREDILI POKOJNINSKI SISTEM?

Pokojninsko reformo bo po mnenju stranke DeSUS potrebno sprejeti do leta 2020. Ta ne bi smela poseči v že pridobljene pravice upokojenk in upokojencev, bo pa treba upokojitveno starost zvišati v skladu s pričakovano daljšo življenjsko dobo.

KAKO BI UREDILI ZDRAVSTVO?

Za začetek izpostavljajo boj proti korupciji v zdravstvu in na način boja proti njej, saj se ta boj po njihovem osredotoča na "male ribe", večje zgodbe pa ostajajo v predalih.
Predlagajo tudi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, na podlagi katerega privatne zavarovalnice ustvarjajo velike dobičke, javna pa ostaja v rdečih številkah. Na podlagi evropskih podatkov bi opredelili maksimalno sprejemljive čakalne dobe, saj ni opravičljivo, da se tudi za nujne posege v Sloveniji čaka neprimerno dlje kot v razvitih državah EU. Zato je to področje potrebno primerljivo urediti na ravni EU. V okviru zdravstvene reforme bi uredili tudi sistem dolgotrajne oskrbe, ki bo zmanjševal stroške bolnišničnega zdravljenja, oskrbovancem pa omogočil, da so oskrbovani v domačem okolju, uredili pa bi tudi sistem podeljevanja koncesij in delovanja zdravstvenega osebja, ki hkrati deluje v privatnih in javnih ustanovah. Ključno se jim zdi jasno opredeliti ločnico med privatnim in javnim. Zdravstveno osebje bi se tako moralo odločiti med delom v javnih ali zasebnih ustanovah.

KAM BI USMERILI ENERGETSKO POLITIKO?

Državno sofinanciranje investicij, ki se nanašajo na obnovljive vire, bi se moralo osredotočiti na podporo investicijam, ki bi pripomogle k večji energetski samooskrbi gospodinjstev (energetske sanacije in podpora energetski izgradnji stanovanjskih in poslovnih objektov), pravijo. Podpirajo izgradnjo novih hidroelektrarn, zlasti na srednji Savi, projekt Južni tok v Sloveniji, zahtevajo in pričakujejo pa, da bodo pristojni organi naredili več pri odkrivanju odgovornih za pripravo in izvedbo večjih energetskih projektov, ki so prej izkazovali finančno upravičenost, danes pa se kaže finančni polom teh investicij.

KAJ OBLJUBLJAJO NA PODROČJU KMETIJSTVA IN VARNE HRANE?

Neustrezna uporaba zakona o javnih naročilih je eden od številnih razlogov, da proizvodnja lokalne hrane ni zanimiva za pridelovalce, ocenjujejo. Predlagajo, da bi uporaba domačih živil v javnih ustanovah - šolah, bolnišnicah, domovih za ostarele … - dobila prednost pred najnižjo ceno, ki ne upošteva kvalitete živil. Na področju subvencioniranja pridelave lokalne hrane pa bi večjo podporo namenili manjšim pridelovalcem hrane.

KAJ IN KAKO BI IZBOLJŠALI NA PODROČJU PRAVOSODJA?

Delovanje slovenskih sodišč ocenjujejo s povprečno oceno 3. Kot pravijo, ima Slovenija v pravosodju zaposlenih nadpovprečno število oseb v primerjavi z EU. Učinkovitost pa ne sledi številu sodnikov v Sloveniji. Določene naloge, predvsem nepravdne zadeve, ki so v pristojnosti sodišč, bi lahko prenesli na druge organe, na primer na notarsko službo. Dodajajo, da so politični pritiski na delo sodišč so nesprejemljivi, potrebno pa je povečati osebno odgovornost nosilcev sodne oblasti.

KAKO BI POVRNILI ZAUPANJE LJUDI V POLITIKO?

Boljšo volilno udeležbo bi zagotovili z jasnim volilnim programom, ki v prvi vrsti ščiti pravice starejših, in s predlaganjem kandidatk in kandidatov za poslance, ki uživajo zaupanje okolja, v katerem delujejo.

Predsednik stranke: Karl Erjavec

Karl Erjavec se je kot Karl Viktor Erjavec leta 1960 rodil v Belgiji, kamor je družina odšla v upanju po boljšem življenju. Ime Viktor je dobil po belgijski tradiciji, da najstarejši sin podeduje očetovo ime. Družina se je kasneje vrnila v Slovenijo, kjer je Erjavec obiskoval gimnazijo v Kranju, v Ljubljani pa študiral pravo.

V politiko je uradno vstopil leta 1993, ko se je pridružil krščanskim demokratom (SKD). Stranka se je kasneje združila z SLS, Erjavec pa je leta 2004 iz nje izstopil in se pridružil LDS, a je stranko hitro zapustil in leta 2005 prevzel vodenje stranke DeSUS.

Ministrski položaj je zasedal v prvi vladi Janeza Janše, ko je bil obrambni minister, v vladi Boruta Pahorja je vodil okoljsko ministrstvo, v drugi vladi Janeza Janše in v vladi Alenke Bratušek pa zunanje ministrstvo. Kot obrambni minister je znan po tem, da je bil v njegovem času sklenjen dogovor o največjem slovenskem nakupu orožja s finsko Patrio, iz česar se je kasneje razvila ena največjih slovenskih političnih afer. Med tistimi, ki se jim je očitalo nepravilnosti pri tem poslu, Erjavca sicer ni bilo.

Erjavec je poročen in ima dve hčerki, govori pa angleški in francoski jezik.

O stranki

Stranka je leta 1990 nastala iz jedra članov Društva upokojencev Maribor-center. 30. maja 1991 je dobila ime "Demokratična stranka upokojencev Slovenije". Samostojno se je v parlament uvrstila leta 1996. V drugem sklicu DZ je stranko tam zastopalo 5 poslancev, v tretjem in četrtem 4, v petem 7 in v šestem 6.

Stranka je v vladnih koalicijah delovala vse od leta 1996, njeni ministri pa so med drugim prevzeli resorje obrambe, zunanje politike, dela, družine in socialnih zadev, regionalnega razvoja, okolja in zdravstva.

Na zadnjih volitvah v Evropski parlament se je z liste DeSUS tja uspelo prebiti Ivu Vajglu, s čimer je stranka prvič dobila evropskega poslanca.

Predsedniki stranke:
Ivo Sisinger 1990 - 1991
Rado Lipič 1991 - 1993
Jože Globačnik 1993 - 1999
Janko Kušar 1999 - 2002
Anton Rous 2002 - 2005
Karl Erjavec 2005 - ...