Vsi slovenski šolarji so slaba štiri leta za šolsko malico plačevali subvencionirano ceno: 30 centov. K malici, ki bi sicer na vseh osnovnih šolah stala 80 centov, je namreč pol evra prispevala država. Vse do letošnjega šolskega leta. Zakon o uravnoteženju javnih financ je namreč splošno subvencijo za vse učence ukinil. Do nje so odslej upravičeni le tisti iz socialno šibkih družin – zanje bo malica brezplačna.
Menite, da je tako prav? Kakšen sistem se vam zdi pravičnejši: da je malica poceni za vse ali da premožnejši plačujejo polno ceno, medtem ko je za revnejše brezplačna? Ali po vaše takšen sistem razslojuje otroke?
Da bi učenec sploh bil upravičen do subvencionirane malice, ne sme preseči cenzusa, ki je: 42 % povprečne neto plače na družinskega člana ali 414,70 evra, pri čemer se upoštevajo tudi otroški dodatki (ki so pri najrevnejših tudi najvišji) in vse premoženje družine. Za kosilo, ki je za nekatere otroke celo edini topel obrok v dnevu, pa je ta cenzus še nižji: 18 % povprečne neto plače ali 177,73 evra.
Se vam zdijo ta omejitvena določila primerna? Se vam zdi prav, da se upošteva tudi vse premoženje družine, čeprav so ga morda ustvarili v boljših časih, pred krizo, pred nižanjem plač, pred izgubo zaposlitve? Čeprav zanj še vedno plačujejo kredit in jim je prej strošek kot dohodek? Bi cenzus postavili višje ali nižje? Menite, da bodo znotraj teh omejitev resnično zajeti vsi tisti, ki malice oziroma kosila ne morejo plačati?
Kdo je po vašem odgovoren za to, da otroci niso lačni, če jim tega starši ne zmorejo zagotoviti? Država? Šole? Humanitarne organizacije?
Kaj bo z zdravjem zdajšnje generacije otrok, če jih bo v šoli jedlo veliko manj, kot jih je doslej?
Le če je kakovostna šolska prehrana dostopna in tudi cenovno dosegljiva kar največjemu številu otrok, vsem otrokom omogočamo enake možnosti zdravih prehranskih izbir, meni Mojca Gabrijelič Blenkuš z Inštituta za varovanje zdravja (IVZ), ki zagovarja subvencionirano prehrano za vse šolarje. "Dostopnost programa šolske prehrane v Sloveniji je eden temeljnih ukrepov države za ohranjanje in izboljševanje zdravih prehranskih navad otrok. Ta pa naj bo tudi dosegljiv, tako da bo zdravo prehranjevanje v šoli omogočal vsem otrokom, ki to potrebujejo, in ne bo ustvarjal nepravičnih razlik v zdravju med posameznimi socialno ekonomskimi skupinami otrok po celotni socialni lestvici," je prepričana.
Splošne subvencije ukinjene zaradi varčevanja
Država vseh obveznosti ni več mogla plačevati, zato je subvencije ukinila, pa pojasnjuje državna sekretarka Mojca Škrinjar, ki kljub temu verjame, da bo šolsko malico prejemala večina učenk in učencev, manj jih bo med srednješolci.
"V kriznih časih je treba pomagati zlasti tistim, ki so iz socialno šibkejših družin, saj te kriza najbolj prizadene, zato bi linearen ukrep zmanjšanje splošne in posebne subvencije vsem enako povzročil hude težave najbolj ranljivim skupinam otrok in mladostnikov. Tako morajo danes premožnejši starši za šolsko prehrano svojih otrok plačati več kot v ne tako daljni preteklosti, socialno šibkejšim pa družba pomaga preseči težave ekonomske krize, kar je tudi prav. Verjamem, da bo Slovenija takrat, ko bo izšla iz krize, ponovno zagotavljala brezplačno kakovostno malico vsem učencem in dijakom kot del programa izobraževanja," je pojasnila.
KOMENTARJI (79)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.