Kot je dejal minister Rop, bo treba prvi korak privatizacije opredeliti zelo hitro. V programu bodo opredelili, kolikšen odstotek državnih bank bo prodan letos in komu. Po prvih osnutkih naj bi preko javne ponudbe prodali od 35- do 40-odstotni lastniški delež, od tega pa bo morala država strateškemu kupcu, če hoče dobiti resnega partnerja, ponuditi "signifikanten" delež. Na ministrstvu pripravljajo tudi absorbcijsko analizo domačega trga oz. domačih institucionalnih lastnikov - ti naj bi posamično kupili do tri odstotke bančnih delnic - saj je od njihovega zanimanja odvisna fleksibilnost same prodaje in s tem cene delnic. Država naj bi po dveh oz. treh letih v rokah imela še 26-odstoten lastniški delež, sčasoma pa ga bo odprodala.
Pri privatizaciji NKBM naj bi, v skladu z njenimi poslovnimi usmeritvami in prodorom na trge nekdanje Jugoslavije, po Ropovih besedah hitreje poiskali strateškega partnerja in prej prodali večji delež, vendar bo pri mariborski banki težje poiskati kupca kot pri NLB. Kot je dejal Rop, na podlagi dosedanjih pogovorov v tujini za slovenske banke vlada zmeren interes, poudariti pa velja, da ti investitorji ciljajo na večje deleže, saj jim ti nudijo možnost vplivanja na upravljanje banke.
De Juan se je včeraj sestal s premierom Drnovškom, pogovora na gradu Brdo pa so se udeležili tudi minister za finance Anton Rop, nekdanji finančni minister Mitja Gaspari, predsednik uprave Nove Ljubljanske banke Marko Voljč in španski veleposlanik v Sloveniji Luis F. Fernandez de la Pena. Izmenjali so poglede in stališča o modelih privatizacije bank. Predsednik Drnovšek je med drugim poudaril, da je treba poiskati najboljši možni model privatizacije bank. Ponovno so izrazili namero, da se postopek privatizacije obeh državnih bank začne letos. Premier je še poudaril, da je namen privatizacije Nove Ljubljanske banke in Nove Kreditne banke Maribor okrepiti bančništvo v Sloveniji in povrniti sredstva vložena v njuno sanacijo.
Kot je znano, je postopna privatizacija državnega premoženja ena od prednostnih nalog vlade, med drugim naj bi se v postopku privatizacije končno znašli tudi dve največji slovenski banki, NLB in NKBM, katerih sanacija se je sklenila leta 1997. Knjigovodska vrednost prve, v kateri ima država 83-odstotni lastniški delež, znaša 72 milijard tolarjev, druge, ki je v stoodstotni državni lasti, pa 28 milijard tolarjev. Vlada načrtuje, da se bo s prodajo in privatizacijo obeh bank v državni proračun nateklo vsaj dvakrat toliko sredstev, torej okoli dvesto milijard tolarjev. S tem bi lahko povrnila vsa sredstva, ki so jih davkoplačevalci v državni proračun vložili med štiriletno sanacijo teh dveh bank.
