Bratuškova v bran davku na nepremičnine, pod peticijo že 75.000 podpisov

Alenka Bratušek je zavrnila očitke, da vlada v postopku sprejemanja zakona o davku na nepremičnine ni bila pripravljena komunicirati z javnostjo. Kot je opozorila, se je na primer sama na temo davka srečala s predstavniki kmetov in obrtnikov.

Ob tem je ocenila, da je SLS pri nasprotovanju davku ostal sam. Skladno s tem je prepričana, da jih v SLS ne skrbi stiska prizadetih, temveč župani iz njihove stranke, ki jim zdajšnja ureditev omogoča "bistveno manj" transparentno delovanje, kot jim ga bo nova.

Predsednica vlade je v nadaljevanju ponovila, da je davek na nepremičnine eden najbolj razširjenih davkov v EU in da ga ne poznata le Malta in Hrvaška. Tudi po višini obdavčitve bo Slovenija v povprečju Unije, je pristavila.

Poleg tega je davek na nepremičnine po njenih besedah davek od premoženja in ne od rednih dohodkov. "Kdor ima več, bo plačal več," je poudarila. To je "absolutno" pravično, verjame.

V zvezi z negativnim vplivom davka na gospodarstvo je pojasnila, da je govorila z več direktorji in da so ji dejali, da bodo po novem plačevali enako ali celo manj.

Dotaknila se je tudi kmetov in spomnila, da so v pogovorih z njimi v postopku sprejemanja zakona "zelo popustili". Ob tem je bila kritična, saj bi bili lahko traktorji, ki so se protestno vozili okoli državnega zbora, vredni po 150.000, 200.000 evrov.

Tudi povprečna slovenska družina, ki ima stanovanje v velikosti 68,7 kvadratnega metra, ocenjeno na 78.000 evrov, naj po novem ne bi bila bistveno bolj prizadeta – razlika naj bi znašala tri evre mesečno. Precej huje bi bilo, če bi bil sprejet krizni davek, ki ga je predlagal SLS, je zatrdila. Če bi nekoga s povprečno plačo obremenili s kriznim davkom, bi ta plačal 10-krat več kot zdaj, je izračunala Bratuškova, s temi izračuni pa je postregla tudi minuli teden na začetku izredne seje DZ o proračunoma za leti 2014 in 2015 ter nepremičninskem davku.

Individualno vrednotenje le v izjemnih primerih

Odbor DZ za infrastrukturo in prostor je na nujni seji zavrnil predlagana sklepa o pozivu vladi, naj pred uveljavitvijo nepremičninskega davka prilagodi zakonodajo na področju množičnega vrednotenja in posodobi evidence. Vlada načrtuje spremembe, po katerih bi v določenih primerih individualno ovrednotili nepremičnino.

Pri tem bi bilo treba omejiti nabor okoliščin, ki bi se upoštevale, je dejal vodja Geodetske uprave RS Aleš Seliškar, in sicer na posebne okoliščine, kot je ta, da je stanovanje pogorelo, in bi tako šlo za omejeno individualno ocenjevanje. Če bi sistemsko uvedli možnost, da lahko na pripisano vrednost vpliva individualna ocena, bi si vsi, ki bi si lahko to privoščili, najeli individualne cenitve in popravili vrednosti navzdol ter "deformirali sistem vrednotenja".

Glede pravilnosti podatkov v registru je Seliškar znova poudaril, da so ti odgovornost lastnikov. Ti podatke že izboljšujejo, je dejal.

Državni svetniki o vetu na nepremičninski zakon

Državni svetniki bodo na sredini izredni seji odločali o odložilnem vetu na zakon o izvrševanju proračunov za leti 2014 in 2015 ter na zakon o davku na nepremičnine. Predlagatelji za slednjega trdijo, da vsebuje preveč anomalij, da je nedodelan in v nekaterih delih ustavno sporen. Izpostavili so, da ne dosega nujnega kriterija o enakopravnem položaju vseh zavezancev ter zagotovitvi enotnega in pravičnega sistema obdavčitve z nepremičninskim davkom. Opozarjajo tudi, da bo zaradi njega padla konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter da še dodatno obremenjuje že tako vedno bolj luknjaste občinske proračune. Prav tako poudarjajo, da je posplošena tržna vrednost nepremičnin zelo problematična, še posebej pri kmetijskih in gozdnih površinah.

DZ bo moral ob morebitnem vetu državnega sveta zakona podpreti s 46 glasovi.

Bratuškova tudi o pokojninski reformi

Premierka je v DZ odgovarjala tudi na vprašanja v povezavi s pokojninsko reformo. Dejala je, da so finančni učinki zadnje pokojninske reforme bistveno manjši, kot se je to predstavljalo ob sprejemanju reforme v DZ. "To pomeni, da bomo morali vsi skupaj kmalu zagristi v to jabolko in poiskati nove rešitve." Glede zaposlovanja mladih pa je ponovila, da ti ostajajo absolutna prioriteta vlade.

Bratuškova je dejala, da se vlada že ukvarja z ustanovitvijo demografskega rezervnega sklada. Tega mora država ustanoviti do začetka leta 2015, z njim pa naj bi financirala primanjkljaj v pokojninski blagajni. Trenutno preverjajo, kako imajo omenjeni sklad urejene druge države, iščejo pa tudi možne vire financiranja za sklad, je povedala.

Glede zaposlovanja mladih je predsednica NSi Ljudmila Novak Bratuškovi in vladi očitala, da je v enem letu, koliko je bila na oblasti, naredila premalo za mlade, saj da se je Slovenija v drugi polovici leta 2012 uvrstila na prvo mesto po rasti brezposelnosti mladih. V tem času se je namreč brezposelnost mladih po njenih besedah s 17,7 povišala na 23,3 odstotka. Bratuškova ocenjuje, da je vlada pri zaposlovanju mladih uspešna, kar kaže podatek, da se je letos kljub recesiji zaposlilo 13 odstotkov več mladih kot lani, prav tako se je zaposlilo 20 odstotkov več iskalcev prve zaposlitve.