Prav tako so poslanci po skrajšanem postopku sprejeli novelo zakona o zagotavljanju socialne varnosti slovenskim državljanom, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ. Po sprejetih rešitvah se upravičencu, ki je pridobil pravico do pokojnine pri nosilcu obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v kateri od držav, ki so nastale na območju nekdanje SFRJ, v obdobju od 1. oktobra 1991 naprej, dodatek odmeri od osnove v višini pokojnine, ki bi se mu odmerila po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju glede na dopolnjeno pokojninsko dobo od najnižje pokojninske osnove.
Poslanke in poslanci so vlado pozvali, naj v treh mesecih po uveljavitvi zakona pripravi oceno posledic sprejetega zakona, in sicer naj ugotovi število prejemnikov pokojnin pred in po monetarni osamosvojitvi Slovenije ter razliko med višino pokojnine, ki jo za približno enako plačo ali tarifne razrede po splošni kolektivni pogodbi prejmejo upokojenci pred in po monetarni osamosvojitvi. Vlada naj pripravi tudi oceno potrebnih sredstev za možno izenačenje nastalih razlik. Prav tako je DZ vlado pozval, naj v treh mesecih pripravi v zvezi z republikami nekdanje SFRJ tudi podatke o stanju meddržavnih pogodb na področju invalidsko-pokojninskega zavarovanja ter jih posreduje DZ.
Državni zbor pa je pred prekinitvijo dela opravil še prvo obravnavo zakona o uporabi genske tehnologije, ki bo urejal uporabo te tehnologije z vidika varovanja okolja, zdravja in ljudi ter z vidika posegov v človeški genom oziroma genskih preiskav človeka. Poslanci so zakon v prvi obravnavi podprli brez enega poglavja, in sicer tistega, ki ureja še posebej občutljivo področje genske preiskave in genskega zdravljenja človeka, kar sodi v resor zdravstva. Ker je to področje v Sloveniji sorazmerno slabo razvito, je matični odbor za infrastrukturo menil, da to poglavje ne sodi v predlagani zakon, s čimer se je strinjal tudi DZ.
Predlog zakona tako ureja področje, ki se nanaša na poizkuse in delo v zaprtih sistemih, namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovo trženje, določa pa tudi ukrepe in ravnanja, katerih cilj je v največji možni meri preprečiti možne škodljive vplive uporabe genske tehnologije na okolje in na zdravje ljudi. Sicer pa zakon po besedah ministra za okolje in prostor Janeza Kopača povzema direktive EU, ki urejajo uporabo gensko spremenjenih mikroorganizmov v zaprtih sistemih ter namerno sproščanje gensko spremenjenih organizmov v okolje in njihovo dajanje na trg.
