Bo Kramarja zapekla vest in bo nagrado vrnil?

Ustavno sodišče je odločilo o varčevalnem zakonu v delu, ki se nanaša na prenehanje pogodbe o zaposlitvi javnim uslužbencem z izpolnjenimi pogoji za starostno upokojitev, ter o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov, ki je med drugim obdavčil nagrado nekdanjemu predsedniku uprave NLB Marjanu Kramarju.

Glede zakona o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize so sodniki ugotovili, da je 12. člen tega zakona v neskladju z ustavo. Po mnenju sodišča je zakonodajalec posegel v prihodke ljudi, ni pa dokazal, da gre za veliko javno korist.

Člen določa, da se zakon uporabi za dohodke po tem zakonu, prejete od 1. januarja 2009. Zakon je začel veljati oktobra 2009, veljal pa je do konca leta 2010, torej za dohodke v letih 2009 in 2010.

Zakon je veljal do konca leta 2010 in je določal 49-odstotno obdavčitev dohodkov nad določeno višino: pri plačah na primer v višini nad 12.500 evrov mesečno, pri nagradah pa nad 25.000 evrov letno. Z dohodnino je obdavčitev tako znašala okoli 90 odstotkov.

Zakon je bil sprejet, ko je aprila 2009 novica o Kramarjevi nagradi pricurljala na dan in so se pristojni vladni ministri s premierjem Borutom Pahorjem na čelu odločili, da mora prvi mož NLB visoko nagrado nemudoma vrniti. Marjan Kramar se na vladne pozive ni odzval, zato je vlada spisala in izpeljala sprejetje tako imenovanega Kramarjevega zakona. Od Kramarjeve milijonske nagrade je na koncu ostalo le okoli 50.000 evrov. Kramar se je zaradi retroaktivnosti zakona pritožil, zgledu pa je sledilo še 39 drugih dobro plačanih slovenskih menedžerjev in nadzornikov.

Odločitev sodišča pomeni, da mora država neupravičeno odmerjeni davek zavezancu vrniti z obrestmi. Kot pravijo na finančnem ministrstvu, znesek, ki ga bo treba zaradi odločitve ustavnega sodišča vrniti, ni znan, saj je treba izračunati še obresti. Prve ocene pa kažejo, da bo treba za vračila odšteti okoli 1,3 milijona evrov, če bodo ugodili vsem zahtevam.

Javna korist ni bila izkazana

Ustavni sodniki so odločitev sprejeli s šestimi glasovi za in tremi proti. Za razveljavitev omenjenega člena je bilo šest ustavnih sodnikov, proti so bili trije, in sicer Marta Klampfer, Etelka Korpič - Horvat in Mitja Deisinger.

Predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič je povedal, da je ustavno sodišče odločalo o temeljni prvini pravne države. "Mislim, da pravne države brez prepovedi retroaktivnosti ni. V bistvu zagotavlja pravno varnost, zaupanje v pravo," je dejal.

Prepoved retroaktivnosti zakonov ni absolutna (lahko veljajo za nazaj, če je izkazana javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice), vendar javna korist ni bila izkazana, DZ sploh ni sodeloval v zadevi pred ustavnim sodiščem, je dejal Mozetič.

Primerjave med odločitvijo ustavnega sodišča v primeru referendumov o slabi banki in državnem holdingu – sodišče je odločilo, da bi lahko imela referenduma protiustavne posledice – v luči vpliva na javne finance ter tem primerom po Mozetičevih besedah ni mogoče narediti.

Pahorju bi se negiral, če bi rekel, da mu ni žal, da so sprejeli Kramarjev zakon

Borut Pahor, ki je bil v času sprejemanja zakona predsednik vlade in SD, je v pogovoru za časnik Finance dejal, da bi "negiral samega sebe", če bi rekel, da mu ni žal, da so sprejeli Kramarjev zakon. "Mi smo takrat presojali, da je javni interes nad načelom retroaktivnosti, ampak ustavno sodišče je odločilo drugače, in to odločitev moramo spoštovati," je dejal Pahor.

Poslanec SDS Andrej Vizjak je "zgrožen, da bodo očitno tisti, ki so povzročili največ problemov oz. to ogromno bančno luknjo in obremenili bodoče rodove za milijarde evrov, še pokasirali milijonske nagrade". Meni, da ustavno sodišče očitno ni presojalo javnega interesa.

Vodja poslancev PS Jani Möderndorfer pravi, da odločitve ustavnega sodišča jasno govorijo, da je treba takšne rokohitrske rešitve, ki so trenutno lahko zelo všečne javnosti, resno premisliti glede na posledice.

Prvak SD Igor Lukšič pravi, da je eno pravni sistem, katerega vrh je ustavno sodišče, drugo pa etična dimenzija oz. zdrava pamet.

Vodja poslancev DL Rihard Braniselj je povedal, da gre za očiten primer dveh napak. Prva je bila ta, da je bil zakon sploh sprejet, ker je bil po Branisljevih besedah neustaven že v času sprejemanja. Druga pa je ta, da do izplačila oz. dodelitve te nagrade nikoli ne bi smelo priti. "Mislim, da je čas, da se nadzornike NLB vpraša, zakaj in na podlagi česa so se odločili, da to nagrado priznajo," pravi Braniselj.

V NSi in SLS spoštujejo odločbo ustavnega sodišča. Menijo, da bi moral Kramar potrkati na svojo vest in nagrado vrniti.

Na to je dilemo je posredno odgovoril kar vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša: "Ampak bojim se, da taki gospodje, ki so si dali izplačati tako visoko nagrado, verjetno nimajo morale."

Neustavno tudi pošiljanje javnih uslužbencev z izpolnjenimi pogoji med upokojence

Varuh človekovih pravic in Zveza svobodnih sindikatov Slovenije pa sta pred ustavnim sodiščem izpodbijala določbe zakona za uravnoteženje javnih financ, ki za javne uslužbence ob izpolnjevanju pogojev za pridobitev starostne pokojnine določajo prenehanje pogodbe o zaposlitvi.

Tudi tem so ustavni sodniki pritrdili in odločili, da mora zakonodajalec neskladje odpraviti v šestih mesecih.

Odločba ustavnega sodišča, da sta dva člena varčevalnega zakona v delu, ki se nanaša na javne uslužbenke, v neskladju z ustavo, je po oceni notranjega ministra Gregorja Viranta razumna, prepričljiva in tudi kar pričakovana.

Novela hkrati omogoča, da se še naprej izvaja restriktivno politiko zmanjševanja števila zaposlenih v javnem sektorju, sicer z manjšo prilagoditvijo, ko gre za javne uslužbenke, je dejal Virant ob današnji javni razglasitvi odločbe.