'Zakon o nepremičninskem davku je nedomišljen, nedodelan, nedorečen'

Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Do drugačne ureditve obdavčitve nepremičnin se uporabljajo predpisi, ki so veljali doslej, je danes na ustni razglasitvi sodbe povedal predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič.

Neustaven tudi zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin

Zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin (ZMVN) je tudi v neskladju z ustavo, kolikor se nanaša na množično vrednotenje nepremičnin zaradi obdavčenja.

Ustavno sodišče se je osredotočilo predvsem na vrednotenje nepremičnin in to je po njihovem mnenju neustavno. Odločilna pri davku je vrednost nepremičnin, vendar niso opredeljeni modeli, ne elementi, ki določajo model vrednotenja, so pojasnili svojo odločitev.

Ključni razlogi za takšno odločitev

Davčna osnova za odmero davka na nepremičnine je posplošena tržna vrednost nepremičnine, ki se ugotavlja v postopku množičnega vrednotenja nepremičnin. Za množično vrednotenje nepremičnin je ključno oblikovanje modelov vrednotenja nepremičnin ter določitev metod množičnega vrednotenja, so prepričani ustavni sodniki.

Presodili so, da zakonska ureditev modelov vrednotenja nepremičnin po ZMVN po eni strani pravnega položaja davčnega zavezanca ne ureja dovolj jasno in določno, po drugi strani pa urejanje vprašanj, ki bi morala biti v izvirni pristojnosti zakonodajalca, prepušča vladi. To pa je po njihovem mnenju neustavno.

Zakonodajalec ni izkazal razumnih razlogov za določanje različnih davčnih stopenj za rezidenčne stanovanjske nepremičnine v primerjavi z nerezidenčnimi ter za energetske nepremičnine v primerjavi z drugimi poslovnimi in industrijskimi nepremičninami.

Ureditev pravnih sredstev po zakonu o nepremičninskem davku zagotavlja le navidezno pravico do pritožbe zoper posplošeno tržno vrednost nepremičnine, zato to pomeni izvotlitev pravice do pravnega sredstva.

''Ustavno sodišče je presodilo, da deljivost davka med občine in državo sama po sebi ni v neskladju z ustavo, ker del prihodkov od tega davka, ki pripada občinam, izpolnjuje merila, ki jih zahteva ustava za opredelitev lastnega vira občin,'' so še pojasnili v obrazložitvi odločitve in dodali, da je treba v sistemu deljenega davka upoštevati, da so predmet obdavčitve nepremičnine. Iz ustave izhaja, da je davek na nepremičnine v temelju občinski davek, zato bi moral pretežni del zbranih sredstev iz davka na nepremičnine pripadati občinam.

Da občine v času do drugačne zakonske ureditve obdavčitve nepremičnin ne bi ostale brez dela prihodkov, je ustavno sodišče odločilo, da se v tem obdobju uporabljajo predpisi, ki so pred uveljavitvijo zakona določali obveznost plačevanja nekaterih občinskih davščin, in sicer nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč, pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest in davka na premoženje.

Nedomišljen, nedodelan, nedorečen

Kot je v izjavi po razglasitvi sodbe dejal Mozetič, to ne pomeni, da davka na nepremičnine ni ustavno dopustno uveljaviti. Vlada in zakonodajalec se lahko odločita, kaj obdavčiti. Glede na ugotovitve ustavnega sodišča pa je sedanji zakon nedomišljen, nedodelan, nedorečen, je povedal Mozetič in dodaja, da so nadaljnji koraki stvar zakonodajalca.

Je pa Mozetič poudaril, da mora biti zakon toliko jasen in določen, da lahko davčni zavezanec iz samega zakona ve, kaj ga čaka oz. kakšna bremena mu je država naložila, ne pa da se to prepušča podzakonskih aktom. Zakon so ustavni sodniki razveljavili v celoti, ker so pri ključnih zadevah ugotovili, da so neustavne.

'Hitenje ne more biti izgovor'

Odločitev ustavnega sodišča pomeni tudi usmeritev, kakšen naj bo morebitni zakon v prihodnje, je v odzivu dejal pravnik Erik Kerševan, ki je v primeru zastopal državni svet. Vlado in DZ je pozval, naj s sprejemanjem novega zakona brez tehtnega premisleka ne hitita.

Hitenje je povzročilo marsikaj in očitno tudi neustavnost celotnega zakona. "Hitenje ne more biti izgovor. Ne moreš govoriti, da smo sprejeti neustaven zakon, ker smo hiteli," je dejal Kerševan.
Časa za morebitno pripravo novega zakona imajo, kolikor ga bodo potrebovali, je še dejal, glede davčnih stopenj pa opozoril, da bo ustavno sodišče presojalo tudi te, kajti njihovo določanje ni prepuščeno prosto zakonodajalcu.

Odločali so na podlagi šestih zahtev

Tokratna odločitev temelji na šestih zahtevah, ki so jih vložili predstavniki občin in nekatere posamezne občine, skupina poslancev in državni svet. Izpodbijali so dele zakona, ki naj bi med drugim kršili ustavna določila glede zasebne lastnine, enakosti pred zakonom, pravnega varstva ter lokalne samouprave in avtonomije lokalnih skupnosti.

Naknadno je zahtevo za presojo ustavnosti dela zakona minuli teden vložila še varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. Meni namreč, da je določba, ki za zavezance določa neprofitne najemnike v denacionaliziranih stanovanjih, v neskladju z načelom enakosti.

PREBERITE ŠE kronologijo sprejemanja zakona o davku na nepremičnine.

Vlada si je sprva obetala 400 milijonov

Odločitev ustavnega sodišča bi imela lahko resne posledice za javne finance. Nepremičninski davek je bil eden ključnih javnofinančnih ukrepov v tem letu. Vlada si je od davka sprva obetala okoli 400 milijonov evrov, približno 200 milijonov evrov za proračun in 200 milijonov evrov za občine. Po nekaterih spremembah v zadnjem času je bila zadnja ocena skupnega izkupička od davka okoli 330 milijonov evrov.

Premierka Alenka Bratušek že napoveduje bistveno hujše ukrepe.

Odločitev ima takojšen učinek

Od odločitve ustavnega sodišča je odvisna tudi nadaljnja pot novele zakona o davku na nepremičnine, ki jo je v četrtek potrdil DZ.

Ustavni sodniki so se torej odločili za razveljavitev zakona in taka odločitev ima takojšnji učinek in zakona, ki bi se lahko dopolnjeval, ni več. Novela je tako brezpredmetna.

Poslanci so uvajali nekatere spremembe, ki so se izkazale za potrebne pri izvajanju zakona. Za vse stanovanjske nepremičnine, ne glede na rezidenčnost, so stopnjo davka določili pri 0,15 odstotka, zavezancem pa so dali še mesec dni več časa za urejanje podatkov. Poslanci so v novelo naknadno vnesli tudi znižanje obdavčitve poslovnih nepremičnin z 0,75 na 0,59 odstotka.

Usoda predloga novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin, ki so ga danes po nujnem postopku v DZ obravnavali poslanci, je po odločitvi ustavnega sodišča, da razveljavi krovni zakon o davku na nepremičnine, negotova. Ni namreč jasno, ali je predlagana novela sploh skladna z ustavo.

Predlog novele zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin med drugim omogoča možnost popravka vrednosti nepremičnin ob posebnih okoliščinah, kot so denimo degradacija zemljišč zaradi naravnih nesreč ali poškodbe, zaradi katerih bi bile stavbe nevarne za zdravje.