Scenarist in režiser Jan Cvitkovič je za svoj prvi celovečerni film Kruh in mleko, ki so ga na 58. mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah predvajali v programu Novi teritoriji, je v močni mednarodni konkurenci dobil nagrado za najboljši prvi film, Zlatega leva prihodnosti. Beneški festival se je končal s podelitvijo nagrad. Zlatega leva za najboljši film je dobila indijska režiserka Mira Nair za komedijo Poroka v času monsuna, zlatega leva leta pa je dobil film Uporaba časa Francoza Laurenta Canteta.
Slovenska kinematografija se je na Mostri letos predstavila prvič po 36-ih letih. Žiriji, ki je dodelila nagrado zlati lev prihodnosti, je predsedoval francoski režiser Cedric Kahn, njeni člani pa so bili iranski režiser Jafar Panahi, producentka Ruth Vitale ter Jean-Loup Passek, filmski kritik in direktor festivala v La Rochelle.
"Fenomenalno, nimam besed," je ob nepričakovanem Zlatem levu prihodnosti povedal producent filma Danijel Hočevar. Zlati lev prihodnosti je ena od treh najpomembnejših nagrad na festivalu v Benetkah - poleg zlatega leva za najboljši film in, prvič letos, leva leta za inovativno in izvirno filmsko stvaritev - in zagotovo najvišja nagrada, ki smo jo kdaj dobili, pravi še povedal Hočevar. "To je čudovito leto," ni mogel skriti presenečenja in navdušenja producent 12 slovenskih celovečernih filmov, nekaj mednarodnih koprodukcij in kakih 20 kratkih filmov ter video projekcij. Samo v zadnjih dveh letih sta Hočevar in hiša Emotion film sproducirala vrsto uspešnic, kot so prvi celovečerni animirani film Socializacija bika? avtorjev Čoha in Eriča, celovečerni film Janeza Burgerja V leru, Porno film Damjana Kozoleta in Oda Prešernu avtorja Martina Srebotnjaka. Hočevar je za 24ur dejal, da so občutki po nagradi blesteči. "Nagrada je izjemna in se deli med režiserja in producenta, seveda pa ne bomo pozabili na filmsko ekipo," je Hočevar povedal več o tem, kaj bodo z nagrado. Nagrada sama pa je zanimiva: sestavljena je iz čeka za 100 tisoč ameriških dolarjev in filmskega traku, vrednega prav tako 100 tisoč ameriških dolarjev.
Najbolj presenečen nad nagrado je lahko avtor Jan Cvitkovič, ki je še na petkovem sprejemu pri ministrici za kulturo Andreji Rihter dejal, da v kaj takega težko verjame. Cvitkovič je v enem od svojih intervjujev svoj prvenec označil kot "film o malih ljudeh". Sicer pa si je še pred snemanjem zadal nalogo, da posname "karseda slovenski film", saj je prepričan, da mora biti film izredno lokalen. Jan Cvitkovič je za našo hišo povedal, da jim je bila nagrada usojena. "Vse to se je zgodilo zato, ker za nek projekt potrebujem ogromno denarja. S prijatelji smo prišli na idejo, da je edini način, da pridemo do tolikšnega denarja, da dobimo neko nagrado. Potem smo to realizirali, utegnemo pa filmski trak filma Kruh in mleko uporabiti za naslednji projekt, ki bo o nekem poklicnem pogrebnem govorcu, a nisem čisto gotov," pravi Cvitkovič. Jan Cvitkovič je rojen leta 1966. Po izobrazbi je arheolog. Čeprav je Kruh in mleko njegov prvenec, je Cvitkovič pri filmu že dalj časa, predvsem se je uveljavil kot scenarist, pa tudi kot igralec. Za scenarij kratkega filma Rop stoletja, napisanega 1995 in posnetega leta 1998, je dobil Grossmanovo nagrado; film je bil nagrajen na filmskih festivalih v Celovcu (Juvenalle 2000) in Krakowu ter se uvrstil v zaključni del festivala študentskega filma v Tel Avivu. Skupaj z Janezom Burgerjem je napisal scenarij za celovečerni film V leru, v katerem je odigral tudi glavno vlogo. Na 2. festivalu slovenskega filma v Portorožu leta 1999 sta bila nagrajena scenarij in Cvitkovič kot igralec. Za najboljšega igralca za film V Leru je bil Cvitkovič proglašen še na mednarodnih filmskih festivalih v Kijevu (1999), kjer je dobil nagrado "Yves Montand", v Cottbusu (1999) in v Moskvi (2000). Film je dobil že dvajset domačih in tujih nagrad.
Glavni vlogi v filmu Kruh in mleko, posnetem v črnobeli tehniki, sta odigrala Peter Musevski in Sonja Savič. Cvitkovičev celovečerni prvenec je nastal v produkciji Vertigo/Emotion filma, koprodukciji TV Slovenija in VPK ter ob finančni podpori Filmskega sklada RS. Je grenko-sladka zgodba o osamljenosti, odtujenosti in zamrli, a kljub temu še vedno tleči ljubezni. Peter Musevski je bil letos na 4. festivalu slovenskega filma razglašen za Stopovega igralca leta, Sonji Savič pa je pripadla nagrada za najboljšo epizodistko.