Erjavec za krizni davek za dohodke nad 5000 evrov

Če bomo uspešno sanirali banke, odprli prostor za tuje investicije, lahko po mnenju prvaka DeSUS Karla Erjavca pričakujemo nižjo negativno gospodarsko rast, kar pomeni, da ne bodo potrebni dodatni ukrepi, kot je krizni davek. V DeSUS podpirajo uvedbo kriznega davka za dohodke nad 5000 evri, kar bi po mnenju Erjavca lahko uvedli že med letom.

V naslednjih mesecih Erjavec pričakuje, da bo vlada sprejela nove ukrepe, zlasti proti tistim, ki imajo visoke dohodke in ki imajo veliko premoženja.

"Del gospodarstva, ki ima dobre rezultate, nekateri zaradi dobrega dela, nekateri tudi zaradi monopolnega položaja, ne prispeva s svojimi prejemki k razreševanju krize. O tem se bomo znotraj koalicije še pogovorili," je na temo programa stabilnosti in nacionalnega reformnega programa poudaril Erjavec.

Prepričan je, da bo na dolgi rok težko ohraniti socialni mir, če ljudje ne bodo imeli občutka, da tisti, ki imajo več, tudi prispevajo več. "Če bi bilo potrebno, se obrnimo k tistim, ki imajo najvišje osebne prejemke," je dodal.

Ob tem je poudaril, da bo treba razrešiti vsa vprašanja v zvezi s tajkunskimi zgodbami in v zvezi s premoženjem, ki je na raznih otokih. "Pripravljamo teren, če ne bo EU sprejela posebnih ukrepov glede davčnih oaz, da bi skušali bilateralno doseči korake v tej smeri, da bi dobili sezname ljudi in podjetij iz Slovenije, ki imajo premoženje v davčnih oazah. To moramo storiti tudi zaradi večjega zaupanja ljudi v programe stabilnosti," je pojasnil Erjavec.

Upa, da ne bo potreben krizni davek za tiste, ki imajo normalne dohodke. Meni, da bi bilo prav, da bi uvedli krizni davek za tiste, ki imajo najvišje prejemke. To bi bilo po Erjavčevem mnenju zelo solidarno in meni, da niti ne bi bilo treba čakati do konca leta.

Čufer o privatizaciji: 15 podjetij šele prvi paket

Finančni minister Uroš Čufer je v pogovoru za ameriško televizijsko postajo CNBC napovedal, da bodo prve terjatve na slabo banko prenesene do konca junija, celoten proces pa naj bi bil končan pred koncem tretjega četrtletja. Kot je dodal, se vlada zaveda, da je treba reforme izvesti hitro.

Čufer je še zatrdil, da nedavna uspešna izdaja državnih obveznic ne bo upočasnila izvajanja reform v Sloveniji. "To ni povezano, vemo, da je treba reforme izvesti hitro. To smo pojasnili tudi vlagateljem in zdaj obljubo izpolnjujemo," je dejal.

Glede privatizacije je dejal, da je vlada pripravila seznam, na katerem je 15 podjetij, in izrazil pričakovanje, da bo parlament predlog vlade podprl in na njem ne bo sprememb.

"V parlament smo poslali seznam 15 podjetij, in to je šele prvi paket, tako da bomo videli, kako bodo stvari tekle in kaj še lahko naredimo," dejal Čufer.

Na vprašanje CNBC, kako hitro bo stekel postopek privatizacije oziroma v kolikšni meri bi se lahko končal v naslednjega pol leta, je minister odgovoril: "Ne bomo se osredotočili na čas. Želimo, da je proces transparenten in profesionalen, želimo maksimizirati ceno in ne čas."