Naslovnica

Clinton pripotoval v Egipt

Washington/Šarem el Šejk, 16. 10. 2000 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z državno sekretarko Madeleine Albright že

pripotoval v Egipt na izredni bližnjevzhodni vrh, njegovi sodelavci - Albrightova, svetovalec za nacionalno varnost Sandy Berger ter ameriški pogajalec za Bližnji vzhod Dennis Ross - pa so sinoči prek televizijskih zaslonov znova pritisnili na palestinskega voditelja Jaserja Arafata, da mora storiti več za zaustavitev nasilja. Clinton včeraj ni dajal izjav za javnost, že v soboto pa je dejal, da si bo na vrhu prizadeval zaustaviti nasilje, obnoviti varnost, doseči dogovor o vzpostavitvi mehanizma za ugotavljanje vzrokov za izbruh nasilja ter poiskati način za obnovo pogajanj o miru. V Egipt je davi odpotoval tudi izraelski premier Ehud Barak.

Vrhunskega srečanja v egiptovskem obmorskem letovišču Šarm el Šejku ob Rdečem morju se bodo ob Arafatu, Baraku ter Clintonu udeležili tudi gostitelj,

egiptovski predsednik Hosni Mubarak, jordanski kralj Abdulah II. ter generalni sekretar ZN Kofi Annan in visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana, ki sta že konec tedna prispela v Šarm el Šejk.

Voditelji bodo skušali najti način za zaustavitev nasilja, ki je izbruhnilo 28. septembra po provokativnem obisku desničarskega izraelskega politika Ariela Šarona muslimanskih svetih krajev v starem delu Jeruzalema. V spopadih med Palestinci, oboroženimi s kamenjem, in izraelskimi varnostnimi silami, oboroženimi s tanki, helikopterji in avtomatskim orožjem, je umrlo najmanj 100 ljudi, med njimi večinoma Palestinci. Pred uradnim začetkom vrha konec dopoldneva je predvidena vrsta dvostranskih srečanj, vrh pa naj bi se končal še danes.

Skupno obema sprtima

stranema je dejstvo, da pričakovanja pred vrhom v Egiptu niso velika, saj se strani še vedno nista uskladili glede dnevnega reda, razhajata pa se v tudi pri oceni krivcev za nasilje. Palestinci, ki imajo podporo Egipta, menijo, da je prva naloga vrha ustavitev izraelskih vojaških operacij proti Palestincem in umik izraelskih vojakov s položajev, na katere so se namestili po začetku spopadov 28. septembra, ter odprava zapore palestinskih ozemelj. Izrael pa na drugi stani meni, da so Palestinci tisti, ki morajo končati nasilje, zahteva pa tudi vnovično zaprtje pripadnikov Hamasa, ki so jih pred dnevi iz zaporov izpustile palestinske avtonomne oblasti. Jeruzalem tudi ne pristaja na palestinsko zahtevo po oblikovanju mednarodne preiskovalne komisije.