Makedonska stran je zavrnila vse očitke mednarodnih humanitarnih organizacij, da grdo ravnajo s civilisti. Albanski skrajneži naj bi makedonske sile izzivali s streljanjem na njihove položaje v vaseh Orizare, Otlja in Slupčane. Makedonska vojska je uspeli rešiti civiliste in jih s približno tridesetimi vozili prepeljati v Skopje. Iz kriznih vasi so tako včeraj rešili od sedem in pol do osem in pol tisoč prebivalcev, je za 24 ur povedal predstavnik makedonske vlade Trendafilov. Humanitarne organizacije pa so zelo zaskrbljene nad usodo več tisoč civilistov, ujetih v vaseh, kjer potekajo spopadi. Ponekod že močno primanjkuje hrane in pitne vode, mednarodna pomoč pa jih zaradi spopadov ne doseže. V Lipkovem se okoli deset tisoč ljudi skriva po kleteh in porušenih hišah, edina hrana, ki jo imajo na voljo pa je živalska krma.
Tiskovni predstavnik makedonske vojske polkovnik Blagoje Markovski je za 24 ur povedal, da so vse vojaške akcije organizirali tako, da bi prej lahko s prizorišč spopadov evakuirali civilno prebivalstvo. Iz Vaksincev so po njegovih besedah umaknili tri tisoč prebivalcev, za zdaj pa je večje število civilistov še v Lipkovcih, ki so v rokah albanskih skrajnežev, peščica pa jih je še v Slupčanih. Čez severno mejo v sosednjo Jugoslavijo je minuli konec tedna prebežalo okoli 1300 beguncev.
Med spopadi je v Skopje pripotoval visoki predstavnik Evropske unije za zunanjo in varnostno politiko Javier Solana. Solana v sinočnjih pogovorih ni uspel prepričati obe strani v nujnost obnovitve političnega dialoga. Po srečanju z makedonskim premierom Ljubčom Georgievskim in drugimi političnimi predstavniki je Solana sicer ocenil, da so makedonska vlada in albanski predstavniki "zelo blizu" dogovora o odpravi blokade dela vlade narodne enotnosti. Dodal je, da so bili pogovori konstruktivni, vendar pa razlike še vedno obstajajo, tako da mu makedonske in albanske politične predstavnike ni uspelo spraviti za isto mizo. Solana se bo popoldne vrnil iz Budimpešte, kjer na zasedanju zunanjih ministrov zveze Nato poroča o položaju v Makedoniji.
Makedonski predsednik Boris Trajkovski je med pogovori vztrajal, da albanski politični predstavniki prekličejo sporni dogovor z albanskimi skrajneži, vendar so ti to zavrnili. Po nekaterih virih so se albanski politiki in vodje skrajnežev v Prištini dogovorili, da bodo uporniki odložili orožje le v primeru amnestije in ob upoštevanju možnosti veta na vse odločitve v vladi narodne enotnosti, ki se tičejo pravic albanske narodnosti.
