FOTO: Žrtve prometnih nesreč na Žalah dobile svoj spomenik

V Sloveniji bomo v nedeljo zaznamovali svetovni dan spomina na žrtve prometnih nesreč. To je dan, ob katerem se spomnimo vseh umrlih in poškodovanih v prometnih nesrečah skupaj z njihovimi bližnjimi, prijatelji, sodelavci, znanci, so zapisali v Zavodu varna pot. Število prometnih nesreč z najhujšim izidom se na slovenskih cestah v zadnjih letih zmanjšuje, a prometna varnost je še daleč od ciljev Vizije nič.

Aktivnostim ob dnevu spomina se tudi letos z različnimi dogodki pridružujejo številne občine ter vladne in nevladne organizacije. Koordinator aktivnosti je že sedmo leto Zavod varna pot, ki tudi letos v tednu pred tem pripravlja različne aktivnosti.

Na Žalah nov spomenik žrtvam prometnih nesreč

Med drugim so danes na ljubljanskih novih Žalah odkrili osrednji spomenik žrtvam prometnih nesreč. Slovesnosti so se udeležili tudi predsednik republike Borut Pahor, generalni direktor policije Stanislav Veniger in vodja sektorja prometne policije Ivan Kapun.

Predsednik Zavoda varna pot Robert Štaba je v svojem nagovoru opozoril, da je v življenju veliko stvari, ki nas delijo. "Tudi posledice prometnih nesreč delijo. Delijo na tiste, ki jim je odvzeto življenje ali zdravje, ter na tiste, ki so odvzeli. Trpljenje je na obeh straneh," je dejal. Spomenik ponuja povezovanje in ne delitev, ponuja dialog, je poudaril Štaba.

V spomin na žrtve prometnih nesreč bodo po slovenskih cerkvah potekale tudi maše.

Na svetovnih cestah življenje izgubi 3560 ljudi na dan oz. kar 1,3 milijona na leto. Še 50 milijonov udeležencev v prometnih nesrečah je poškodovanih, pet milijonov pa jih za vedno ostane invalidnih, pišejo v Zavodu varna pot. V prometnih nesrečah na evropskih cestah pa je v letu 2012 po njihovih podatkih življenje izgubilo 27.700 ljudi, težje je bilo poškodovanih 313.000 udeležencev.

Statistika gre v pravo smer

V Sloveniji je medtem od leta 1991 do 2012 na cestah umrlo 6810 ljudi, poškodovalo pa se jih je več kot 309.000. Po podatkih državnega statističnega urada je samo v lanskem letu na slovenskih cestah umrlo 130 ljudi. Letos pa so policisti do minulega ponedeljka našteli 104 smrtne žrtve prometnih nesreč. V enakem obdobju lani jih je bilo 116.

Mladi vozniki povzročijo največ prometnih nesreč

Najpogostejši vzrok prometnih nesreč ostaja nepravilni premik z vozilom. Neprilagojena hitrost pa je najpogosteje kriva za prometne nesreče z najhujšimi posledicami. Največ žrtev prometnih nesreč je bilo na območju Policijske uprave Celje, in sicer 20.

Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč so vozniki osebnih avtomobilov v starostni skupini od 24 do 34 let. Tudi veliko žrtev (letos 15) prihaja prav iz te starostne skupine, so pojasnili na policiji.

Vizija nič kot edini možni dolgoročni cilj vseh humanih družb

Natančnejši pogled na statistiko v letošnjem letu pokaže, da se je število prometnih nesreč v prvih desetih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani znatno zmanjšalo (z 19.011 na 15.558). Vse manj je tudi težje in lažje poškodovanih.

Prometna varnost se torej izboljšuje, vendar pa je še daleč od tako imenovane Vizije nič, dolgoročnega cilja, ki ga zasleduje Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje od 2013 do 2022.

Vizija nič je pozitiven in odgovoren odnos ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema, ki so s svojim celotnim delovanjem in ravnanjem dolžni preprečiti najhujše posledice prometnih nesreč ter zagotoviti varen dolgoročni cilj: nič mrtvih in nič hudo poškodovanih zaradi prometnih nesreč, izpostavlja resolucija. Kot poudarja, je z moralnega vidika to "edini možni dolgoročni cilj vseh humanih družb ter kot takšen jasen in razumljiv cilj vseh sodelujočih ustvarjalcev in udeležencev cestnoprometnega sistema".