'Četudi so naročniki ministrstva, brez osebnih menic ne dosežeš nič'

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) Sloveniji za leto 2014 napoveduje krčenje bruto domačega proizvoda (BDP) za 1,3 odstotka. Njihova analitska skupina pa je potrdila oceno za letošnji 2,6-odstotni padec. Krčenje BDP bo poleg slabšanja poslovnega in finančnega okolja odvisno predvsem od konkurenčnosti izvoza in preseganja ovir, ki preprečujejo zagon investicij. K negativnim trendom poleg javne in zasebne potrošnje prispeva počasnejša rast izvoza, ki je le dvoodstotna, medtem ko so na GZS še v pomladanski napovedi ocenili rast izvoza na 2,6 odstotka.

Glede izvoza več optimizma, glede zaposlovanja pa še vedno vlada pesimizem

Izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek je poudarila, da je za leto 2014 med anketiranimi člani zbornice nekaj več optimizma, zlasti na področju izvoza, da pa na področju zaposlenosti, investicij in poslovnega zaupanja prevladuje pesimizem.

Avberškova je opozorila, da konkurenca prodajne cene potiska navzdol in povzroča rast cen vhodnih komponent, posledično nižjo dodano vrednost. K negativnim trendom in padanju poslovnega zaupanja močno prispevajo omejen dostop do dragih virov financiranja, plačilna nedisciplina, porast insolventnosti, zastoji v javnem naročanju in posledično pri črpanju evropskih sredstev.

Za leto 2014 v analitski skupini bolj optimistično ocenjujejo rast izvoza in uvoza, sploh če bo glede na letos narejen pozitiven premik pri zasebni potrošnji. Počasnejše od pričakovanj naj bi bilo predvsem izvozno gospodarstvo, ki bo odvisno od možnosti financiranja pri bankah in stroškovne ter inovacijske konkurenčnosti na izvoznih trgih.

V zbornici izpostavljajo, da je vse več primerov omejitev financiranja izvoza, kjer zaradi splošnih razmer v državi in gospodarstvu banke zahtevajo tudi do 100-odstotni depozit na bančne garancije na avanse, tujina pa odklanja garancije slovenskih bank. Na izvoznih trgih so po besedah Avberškove našim izvoznikom konkurenčni predvsem proizvajalci iz Poljske, Turčije in drugih držav.

Anketiranci poleg generalno splošnega slabega poslovnega okolja posebej izpostavljajo slab odnos bančnih uradnikov do komitentov. Eden izmed anketirancev je celo zapisal: "Četudi so naročniki ministrstva, brez osebnih menic ne dosežeš nič, sam pa nisem prepričan, če bom dobil plačano."

Avberškova meni, da v času, ko se oblikuje slaba banka, bankirji delujejo prestrašeno, postopki pa so predolgi. Med posledicami je omenila predvsem umik slovenskih podjetij v tujino, predvsem tistih ob meji.

Država bi po mnenju gospodarstvenikov morala omogočiti cenejši in kakovostnejši javni sektor, omogočiti lažji dostop do financiranja, močneje podpreti izvoz ter predvsem razbremeniti gospodarstvo pri davkih in drugih dajatvah.

"Tudi najava, da se odpira ponovna diskusija o redefiniciji minimalne plače, pomeni nesprejemljiv poseg v času, ko trendi tega ne upravičujejo," je opozorila Avberškova in dodala, da če namerava vlada odpirati to temo, naj najprej preveri učinke.