FOTO: Staro razsvetljavo v bloku zamenjali s sodobnimi LED-lučmi in dosegli izjemne rezultate

Stopniščna razsvetljava v večnadstropnih, večstanovanjskih stavbah, zgrajenih pred približno 30 leti na območju Kranja, je večinoma zastarela in energijsko neučinkovita. Zato je študent višje strokovne šole Šolskega centra Kranj Davor Stanivuković s pomočjo 15 dijakov 3. razreda Srednje tehniške šole in pod vodstvom mentorja Srečka Simovića kot primer dobre prakse izdelal diplomsko nalogo na temo zamenjave obstoječih starih svetilk s sodobnimi LED svetilkami v enem od kranjskih blokov.

Stara razsvetljava ni dosegala standardov, bila je slaba in energijsko neučinkovita

V bloku na Planini so za osvetlitev stopnišč in hodnikov uporabljali stopniščni avtomat, v kombinaciji s svetilkami z žarnico z žarilno nitko, osvetlitev stavbe pa ni izpolnjevala zahtev standardov. "Vrednosti so bile od 11 do 18 lx (luksov), priporočena oz. predpisana vrednost po slovenskem standardu pa je 100 lx.  V objektu so imeli 112 svetilk z vgrajenimi 115 žarnicami z žarilno nitko moči 40 W, kar pomeni, da je bila skupna inštalirana električna moč celotne svetlobno-tehnične naprave 4,6 kW. Ko si pritisnil na stikalo, so se hkrati prižgale luči v vseh osmih nadstropjih, kar je bilo popolnoma nesmiselno in nepotrebno," pojasnjuje profesor Simović. Stanovalci so varčevalni ukrep izvajali tako, da so ponekod iz vsake tretje svetilke vzeli eno žarnico. "To je lahko zelo nevarno za stanovalce in obiskovalce v bloku, še posebej za starejšo populacijo oz. za slabovidne ljudi," ugotavlja Stanivuković.

Ko mu je mentor predlagal temo za diplomsko nalogo, je bil sprva malo skeptičen, a danes je na svoje delo lahko izjemno ponosen. "Želeli  smo poiskati najboljše rešitve za zamenjavo obstoječega energijsko neučinkovitega sistema razsvetljave z energijsko učinkovitim in skladnim s standardom," pojasnjuje. Zato so zamenjavo izvedli s sodobnimi LED svetilkami, v kombinaciji brezžičnega modula in senzorja gibanja. "Tak sistem omogoča enakomerno osvetlitev prostorov pri majhni porabi energije. Na objektu smo uporabili tehnološko sodobni sistem krmiljenja same razsvetljave z uporabo brezžičnih modulov in senzorjev, ki so vgrajeni v samo svetilko. Sistem je uporabniku prijazen, prilagodljiv in cenovno relativno ugoden, tudi montaža je bila hitra in enostavna," pojasnjuje Stanivuković.

Brez posegov v obstoječo električno inštalacijo in z investicijo, ki se povrne v petih letih

Od ideje do realizacije projekta je trajalo približno eno leto. Namestili so 40 svetilk, zanimivo je, da pri tem niso prav nič posegali v obstoječo električno inštalacijo. "Z novimi svetilkami smo dosegli in presegli zahtevani nivo osvetljenosti 100 lx. Življenjska doba predvidenih svetilk je 50.000 delovnih ur ali v našem primeru 17,5 let. Porabo električne energije smo zmanjšali za približno 3 do 4-krat, osvetljenost prostorov pa povečali od 6 do 10-krat. Torej smo dosegli kvalitetnejšo osvetlitev, zmanjšali porabo energije, bistveno izboljšali občutek varnosti stanovalcev in izpuste toplogrednih plinov posredno zmanjšali za približno dvakrat," še pove.

Celotna investicija je znašala 8.156 evrov, a so z raziskavo ugotovili, da se bo stanovalcem povrnila v približno petih letih po pričetku koriščenja naložbe (že v garancijski dobi svetilk, ki je sicer sedem let).

Profesor, ki je šel za svoje dijake in študenta korak dlje

Pri projektu so sodelovala tri podjetja – Zumtobel Licht, Anton Maček s. p. in podjetje Energ PSI. Kranjski Domplan kot največji upravljavec stavb za projekt ni bil kaj dosti zainteresiran, pravita sogovornika. "Deklarativno so bili za, konkretno pa se niso angažirali. Vse stvari smo jim prinesli tako rekoč na pladnju, samo vzeti bi morali. Pa niso. V Kranju govorimo o različnih projektih, o mobilnosti, razvoju … iz nečesa, kar je bilo za zeleno prihodnost razvito prav v Kranju,  pa nič," je razočaran Simović. Nismo odkrili tople vode, priznava, a to je bil aplikativen projekt, narejen na konkretnem primeru, z dejanskimi meritvami, s katerim smo dokazali, da z relativno malo pameti lahko naredimo ogromno. "Mi smo višja šola, ne univerziteten program. Lahko bi stvar simulirali v šoli in prišli do podobnih rezultatov, a smo se odločili za korak dlje in šli na teren. Želimo si, da bi bilo tovrstnih aplikativnih diplomskih nalog čim več," je še dodal.

Stanivuković se strinja. "Bistvo je v tem, da diplomska naloga ne stoji samo na teoriji, ampak je bila dejansko izvedena. Našli smo problem, naredili simulacijo, predvideli, kakšno bo stanje in na koncu opravili meritve. Dobili smo skoraj iste rezultate, kot smo jih predvideli," razloži. Sodelovanje z dijaki je bilo po njegovih besedah izjemno korektno, bili so zelo odgovorni. "Ko so izpeljali projekt in videli rezultate, ki so bili dejansko njihovo delo, so bili izjemno zadovoljni," pripomni Simović in pohvali tudi vsa podjetja, ki so pri projektu sodelovala. "Tu ni šlo samo za opravljanje njihovega dela, za katerega so bili plačani, izvajalci so bili tem fantom neke vrste mentorji, ukvarjali so se z njimi, jim pokazali, kako se stvari delajo. Zdaj, ko to znajo, gredo lahko jutri na teren. Za nas ima to ekstremen pomen, to bodo nekoč njihove službe."

Za zgled drugim objektom z zastarelo razsvetljavo

Želita si, da bi se tudi ostali stanovanjski objekti lotili podobne investicije, ki je dokaj nizka, končni učinki pa so zelo dobri. "Mi ničesar ne prodajamo, smo šola, ki prodaja znanje. Lahko vam samo pokažemo samo neke smernice ..." poudarja profesor in priznava, da je bilo za izvedbo takšnega projekta potrebnih veliko organizacijskih sposobnosti, zaupanja v ekipo in prilagajanja v učnem procesu. Ker so pred tem podoben projekt razsvetljave izvedli že na šoli, je sicer imel nekaj izkušenj s prilagajanjem pouka in praktičnim delom, a prvič je šel s svojimi učenci ven, na teren. "Vemo, da so naši dijaki sposobni narediti vrhunske zadeve, a v takem primeru je treba projekt realizirati, ne moreš kar odnehati nekje na pol. Hotel sem vključiti še diplomanta in povezati ta dva nivoja izobraževanja na nekem skupnem projektu. Izkazalo se je, da je ideja zelo dobra. K sreči se je vse lepo izteklo, rezultati so pozitivni in na šoli smo zelo zadovoljni," še pove.

"Ponosni smo tudi na dejstvo, da smo napeljali energijsko učinkovito razsvetljavo po vseh relevantnih merilih, ki so veljavni v Evropski uniji. Novi energijski zakon o energijski ustreznosti stavb bo v prihodnosti tudi na tem področju zahteval modernizacijo za starejše in dotrajane sisteme. Vesel sem, da sem kot aktivni član tima tudi jaz nekaj prispeval k uresničitvi izreka, ki pravi: Z majhnimi koraki v zeleno prihodnost," še pove Stanivuković. Prav njegova diplomska naloga bi bila lahko v prihodnje izhodiščni model za prenovo razsvetljav tudi v drugih podobnih objektih, saj ljudje po njegovem mnenju še nimajo dovolj predstave in izkušenj s tega področja, kot se je pred časom dogajalo s fasadami in toplotnimi črpalkami.

Dražja cena, a večja kakovost in varnost

"Na žalost je v Sloveniji prvega pomena investicija, denar. Taka LED svetilka stane okoli 150, 200 evrov, zato vsi takoj rečejo, da jim je to predrago. Žalostno je, da se ne zavedajo, da s cenejšimi svetilkami ne dosegajo take varnosti in kvalitete. Poleg tega nihče ne računa na stroške vzdrževanja – v našem bloku je bilo prej 115 žarnic, kar pomeni, da jih je moral nekdo kupovati in menjati. To je bilo treba plačati. Življenjska doba LED svetilke pa je od 17 do 19 let, torej z novimi lučmi ni nobenega dela. Enako je bilo s fasadami: ljudje jih najprej niso hoteli, potem so pa slišali od soseda, koliko je privarčeval na ogrevanju, pa so si premislili," je optimističen Stanivuković.

Njegov načrt je to zgodbo zdaj razširiti, jo ponuditi drugim in na koncu seveda tudi kaj iztržiti iz tega. "Bistveno je priti do proizvajalcev svetilk, da bi cene malo zmanjšali, potem bi se to lahko na trgu prodajalo za šalo," je prepričan. "Če bi v vsakem bloku v Sloveniji, ki to potrebuje, zamenjali staro obstoječo razsvetljavo z novejšo in sodobnejšo ter posledično s tem zmanjšali porabo električne energije za trikrat, bi bilo to za našo državo zagotovo velik premik v zeleno."

Domplanova vloga je bila minimalna

"S projektom zamenjave obstoječe razsvetljave smo bili ne samo seznanjeni, ampak smo kot upravnik objekta pri njegovi realizaciji aktivno sodelovali. Idejo g. Simovića in načrtovano investicijo smo uvrstili na dnevni red zbora etažnih lastnikov, ki je bil izveden jeseni 2014. Po obravnavi na zboru smo pridobili ustrezno soglasje etažnih lastnikov za izvedbo projekta. Za izvedbo smo v imenu etažnih lastnikov sklenili pogodbo z izvajalcem elektroinstalacij in samo izvedbo plačali s sredstvi rezervnega sklada," nam je sporočila direktorica Domplana Vera Zevnik.

A po Simovićevih besedah to ne drži. Predstavniki Domplana so bili prisotni samo na prvem sestanku, kjer so sicer verbalno izrazili podporo projektu, so bili pa skeptični glede pridobitve soglasja lastnikov stanovanj. Simović je zato v vlogi koordinatorja sam sklical sestanek s stanovalci v bloku, kjer živi, in od le-teh pridobil potrebna soglasja, na podlagi katerih so lahko začeli z opravljanjem meritev osvetljenosti. "Edina stična točka po prvem sestanku je bila, da nam je Domplan – v skladu s siceršnjo prakso – predlagal dva izvajalca, od katerih smo potem mi izbrali enega. Tu se začne in zaključi naše aktivno sodelovanje," pojasnjuje Simović.

Projekt do sedaj ni še doživel ponovitve v kakšnem drugem objektu, je potrdila tudi Zevnikova. "Trenutno se etažni lastniki prednostno odločajo za prenovo ovoja stavbe z dodatno toplotno izolacijo, kar navsezadnje spodbuja tudi država preko Eko sklada kakor tudi zamenjavo dotrajane strešne kritine. V primeru, da se vendarle odločijo za prenovo inštalacij, pa običajno izberejo kakšno cenejšo različico," je zapisala in dodala, da bodo v primeru, da bodo omenjeni dobri praksi sledili drugi objekti, ki so v njihovem upravljanju, "zagotovo opravili vse potrebne aktivnosti, ki so v pristojnosti upravnika za uspešno realizacijo projekta".

Na ministrstvu ukrep pozdravljajo: To je primer resnično dobre prakse

Z ministrstva za infrastrukturo so sporočili, da pozdravljajo vse ukrepe na področju učinkovite rabe energije. "To je primer resnično dobre prakse in upamo, da bodo ta ukrep posnemali tudi po drugih večstanovanjskih stavbah. Še posebej je to dober primer, ker je bil realiziran v večstanovanjski stavbi, kjer je za vsako investicijo potreben dogovor stanovalcev, kar pa je posebej težko, če investicija ni nujna," so zapisali.