Tudi Sredozemskemu morju grozi hudo onesnaženje z odpadno plastiko

Po zadnjih ocenah v Sredozemskem morju plava več kot 1455 ton plastike. "Številke so porazne. Težava je ogromna," pravi vodja Greenpeaceove kampanje za zaščito morskega okolja Alkis Kafetzis. "Naša odvisnost od plastične embalaže za enkratno uporabo je spremenila morja v veliko deponijo smeti," je dejal za grško tiskovno agencijo ANA. 

Težave se v Grčiji zavedajo že več let in v nekaterih delih so v bližini najbolj priljubljenih plaž postavili plavajoče pregrade, s katerimi želijo preprečiti, da bi odpadki prišli do kopalcev. 

Samo v Grčiji sicer vsako leto pridelajo od 180 tisoč do 300 tisoč ton plastične embalaže, povpraševanja pa naj bi bilo za 500 tisoč ton. Zaskrbljujoče je, da se le zelo majhen del teh številk reciklira. Velika težava so tudi plastične vrečke, raziskava grškega inštituta IELKA je pokazala, da vsak Grk uporabi okoli 363 plastičnih vrečk na leto. 

"Če ne bomo drastično zmanjšali uporabo plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, bo ta težava le še večja in nobena rešitev ne bo več zadostovala," opozarja Kafetzis. 

Greenpeace se je zato s posebno ladjo "Mavrični bojevnik" odpravil na pot po Sredozemlju. S kampanjo želijo ozavestiti kopalce in vso zainteresirano javnost o tem perečem problemu. Ladja je junija izplula iz Španije, proti Italiji in Hrvaški, zdaj pa bo dosegla Grčijo in se nato ustavila še v Bolgariji. 

V Greenpeaceu ljudi pozivajo, naj skušajo vsak pri sebi zmanjšati uporabo plastike, naj plastične izdelke večkrat uporabijo in reciklirajo, tako da plastiko odvržejo v ustrezen koš za smeti in ne na obalah in plažah. Potrošniki tako lahko po svojih najboljših močeh prispevajo k temu, da bo plastike v morju čim manj. 

Raziskave kažejo, da je 80 odstotkov plastike, ki se znajde v morju in oceanih, s kopnega. Le preostalih 20 odstotkov predstavljajo odpadki z ladij, naftnih ploščadi in gasilcev. Znanstveniki ocenjujejo, da glede na veliko razširjenost plastike za enkratno uporabo in pomanjkanje primernih sistemov ravnanja z odpadki, okoli 4,8-12,7 milijona ton odpadkov pristane v oceanih. Za Evropsko unijo se številke gibljejo od 50 tisoč do 120 tisoč ton. 

Plastika predstavlja veliko grožnjo za ekosistem oceanov in morij. Številne živali, kot so morske želve, delfini, tjulni, se pogosto zataknejo med velike plastične odpadke, ali pa jih zaužijejo. Tudi, če plastika razpade na manjše kosščke, pusti dolgotrajne posledice na okolje. Izjemno škodljivi so tudi plastični mikrodelci, ki jih lahko zaužijejo manjše morske živali in ribe. Te nenazadnje pogosto pristanejo na naših krožnikih.